Zakaj ves ta cirkus okoli stopinje in pol Celzija?" se je nedavno v nekem nagovoru vprašal generalni sekretar Združenih narodov António Guterres. Iz njegovih ust gre sicer za retorično vprašanje, saj šef ZN dobro pozna odgovor: "Ker je naš planet množica kompleksnih, povezanih sistemov. In vsak delček stopinje globalnega segrevanja šteje. Razlika med 1,5 in dvema stopinjama bi lahko bila razlika med izumrtjem in preživetjem za nekatere majhne otoške države in obalne skupnosti. Razlika med zmanjševanjem podnebnega kaosa ali prečkanjem nevarnih prelomnih točk. 1,5 stopinje ni cilj. To ni cilj. To je fizična meja."

Ampak kako dokazati to fizično mejo, za katero sicer vemo da obstaja, težje pa jo je otipati, videti; kako povezati navidez abstraktne statistike z realnostjo? Znanost danes prav dobro ve, kakšne so posledice spreminjanja podnebja, superračunalniki, ki poganjajo klimatske modele za napovedovanje prihodnosti, imajo z vsakim dnem na voljo več vhodnih podatkov za vse sektorje narave in družbe. IPCC, najvišja znanstvena avtoriteta na področju podnebnih sprememb, je lani izdal obsežno poročilo, ki še bolj kot predhodna poročila tega mednarodnega panela znanstvenikov izrisuje uničujoče posledice ogrevanja ozračja. Objavljamo jih na teh straneh. A vprašanje, kako povezati dogajanje tukaj in sedaj s številkami iz meritev, grafi, statistikami povprečij? V seriji pogovorov z ljudmi, ki so pri svojem delu in preživetju neposredno odvisni od vremenskih vzorcev, bomo v naslednjih številkah priloge V soboto predstavili spreminjanje podnebja in z njim vremenskih vzorcev skozi oči ljudi, ki jih že čutijo in jih bodo čutili najbolj. Obiskali bomo gasilca, kmeta, sadjarja, žičničarja ... Ljudi, ki spremljajo podnebne spremembe iz prve vrste in ki bi jih morali slišati odločevalci, še preden sedejo v pogajalske dvorane na globalnem podnebnem zasedanju novembra v Bakuju.

1. Kavelj se skriva v povprečjih

Najprej nekaj dejstev. Kako je lahko stopinja in pol ogretja, ki jo sicer komaj zaznamo, ključnega pomena za preživetje mnogih ljudi, ekosistemov, živalskih vrst? Odgovor se skriva v povprečjih. Gre za globalno povprečje segretja, ki se kaže v vsaki regiji drugače. Najprej, ker se kopno segreva hitreje od povprečja, oceani namreč še vedno delujejo kot hladilnik planeta, enako oba bela ledena pola - Arktika in Antarktika. Če se je planet v povprečju ogrel za nekaj čez stopinjo Celzija, se svetovno kopno ogreva hitreje in se počasi bliža segretju za dve stopinji Celzija.

Tako se Evropa segreva hitreje od globalnega povprečja in Slovenija se segreva hitreje od evropskega povprečja, saj je njena lega relativno južna. Pravzaprav se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, torej je sedaj pri povprečju okoli štiri stopinje Celzija. Če poenostavimo, pri segretju za 1,5 stopinje Celzija, torej na še vzdržni fizični meji planeta, bo Slovenija ogreta za 4 do 6 stopinj.

2. Globalno - regionalno - lokalno

Slovenske turistične agencije rade prodajajo pestrost in majhnost naše dežele. A prav te čislane lastnosti, so pri napovedovanju podnebne prihodnosti omejitev. Slovenija leži na stiku srednje Evrope, Alp in Mediterana, kar pomembno vpliva na podnebno raznolikost med njenimi pokrajinami ter seveda tudi na spremembe, ki se v posameznih pokrajinah dogajajo v različnih letnih časih.

Med najbolj ogroženimi regijami ne le v Evropi, ampak na svetu, je Sredozemlje, ki velja za vročo točko podnebnih sprememb. Segreva se najhitreje od vseh, nekateri predeli ne bodo več omogočali preživetja niti s prilagoditvami, kot je namakanje. V Sloveniji je stanje manj izraženo, a s požari na Krasu in težavami z vodo v nadpovprečno vročih poletjih se že nakazujejo prve težave. Podobno je z vzhodom Slovenije, kjer celinsko podnebje predstavlja tveganje za kmetijske suše, gorati predeli pa so bolj občutljivi za poplave.

Pod črto - pokrajinska raznovrstnost Slovenije botruje lokalnim podnebnim razlikam. Lokalni procesi lahko opazno vplivajo na splošne vremenske vzorce, posledica tega pa je, da se temperatura in padavine v posameznih regijah spreminjajo drugače kot povprečno na širšem prostoru. Vpliv podnebnih sprememb je lahko torej precej lokaliziran in specifičen za posamezno lokacijo, razlike pa so tudi med letnimi časi.

3. Letni časi

Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih. Tekom 21. stoletja je v Sloveniji predvideno opazno zmanjšanje količine padavin poleti ter povečanje količine padavin pozimi. A žal ne toliko v obliki snega, kar se kaže tudi v neobstojnosti snežne odeje. Skupni imenovalec podnebnih sprememb so ekstremi - še vedno so možne velike količine snega, a krajšajo se obdobja s snežno odejo zaradi nenadnih zimskih otoplitev. V severnem in vzhodnem delu Slovenije bo temperatura pozimi naraščala še bolj strmo kot sedaj, segrevanje pa bo še najmanj izrazito spomladi, napovedujejo klimatologi.

4. Spremenjeni vremenski vzorci

Če je napoved višanja temperatur v Sloveniji do leta 2100 precej zanesljiva, pa je težje napovedati spreminjanje količine padavin. "Napoved spremembe je najzanesljivejša v severnem in zahodnem delu Slovenije, na vzhodu pa je ta veliko manj zanesljiva. Predvidene spremembe padavin v Sloveniji niso prav izrazite, saj je ta na območju Evrope, kjer signal odstopanja padavin zamenja smer; v severni Evropi bodo te na letni ravni naraščale, v južni pa bodo upadale," piše v poročilu o podnebnih spremembah slovenske agencije za okolje. Praviloma bodo poletja bolj suha, zime bolj namočene. A prav padavine so najbolj odvisne od količine izpustov CO2 v ozračju. Predznak sezonskih sprememb padavin je močno odvisen od poteka izpustov toplogrednih plinov. Tako se v primeru scenarija RCP4.5 (zmerno-optimistični scenarij) padavine poleti najprej zmanjšajo, konec stoletja pa povečajo, v primeru skrajnega scenarija RCP8.5 pa se zgodi ravno obratno.

A zagotovo tudi Sloveniji ne bo prizanešeno z ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so bili izredna in nenadna količina dežja v lanskih avgustovskih poplavah ali letošnji nalivi s točo.

Ob teh slabih vesteh je tudi ena dobra, in sicer da se je najskrajnejšim scenarijem še vedno možno izogniti, a brez prilagajanja in predvsem ponotranjenja dejstva o spreminjanju podnebja na vseh ravneh zavedanja in odločanja ne bo šlo. Deloma bodo za ukrepanje skrbeli delegati na podnebnem zasedanju, a utvara, da bo globalna politika sama rešila svet, se je zdavnaj razblinila. Ostaja pa ključni del rešitve, saj prav nobena država ni izoliran otok.