Precej stvari, na katere so se morali navaditi in se jim prilagoditi, so za družino Izidorja Morija iz Dravograda prinesle podnebne spremembe. Slednje so močno občutili na lastni koži ob lanskih avgustovskih poplavah, ki so hudo prizadele tudi koroško regijo. "Po teh poplavah imamo čisto vsi v sebi strah. Ko se začne močno deževje, pa tudi, ko vidiš, da Meža še ne narašča, se mi zdi, da podzavestno celo noč prebediš, gledaš, spremljaš, kaj se bo zgodilo. Ta strah imajo tudi otroci. Čeprav se trudimo in jim skušamo dopovedati, da je to normalen naravni pojav, se zelo bojijo. To je zelo poseglo v naše življenje," nam je priznal. Čeprav se jim na prvi pogled ni zdelo, da bo materialna škoda tako velika - reka s padavinami je hudo opustošila okolico, v manjši količini pa prodrla v hišo -, so se poškodbe pokazale kasneje, ko so hišo pričeli ogrevati. "Zdaj, ko Meža začne samo malo naraščati, že začneš razmišljati, kam boš umaknil avto, ali boš naredil barikado, zaščito pred vrati. Delovati začneš veliko bolj samozaščitno. Meža je pri nas sicer že velikokrat poplavljala, a v takšnem obsegu, kot je lani, ni še nikoli. Ne gre pa samo za vodo, ampak tudi veter. V zadnjih nekaj letih oziroma tudi po poplavah, ker je vedno manj dreves, je začelo tudi nenormalno pihati. Takšnega vetra, kot je zadnje leto, 20, 25 let nazaj v Podklancu ni bilo," je povedal.

Ena večjih sprememb za družino je tudi ta, da živijo na podeželju, pa ne morejo več biti tako samooskrbni. Po neurju, poplavah je na tem območju nastalo veliko onesnaženje zemljin, na njihovem dvorišču pa so za občino Dravograd celo jemali vzorce za preverjanje vsebnosti svinca, kadmija in cinka v mulju. Vrednosti so bile presežene. "Trava ne raste več toliko, ogromno je maha, vemo, da je to mulj, ki tudi ne požira vode. Ko je prej deževalo, je to pronicalo v zemljo, zdaj pa se vidi, da se kar zadržuje na površini in nastajajo luže. Ker ne vemo točno, kaj je v zemlji, si ne upamo spet vzpostaviti vrtov, njive. Za nas je velika sprememba, da si moramo zelenjavo in ozimnico, ki smo jo prej pridelali doma, kupovati. Pravzaprav niti ne vemo, kaj kupimo. Imeli smo kar velike vrtove, njivo s krompirjem, stvari za ozimnico. Naša groba ocena je, da je bilo na tem območju letno pridelane za približno tisoč evrov hrane. Tako je treba vračunati približno tisoč evrov dodatnega izdatka za vse, kar moraš zdaj kupiti, prej pa si si lahko pridelal sam. Okoli nas je samo zelenje, imamo veliko zemlje, a zdaj je, kot da živimo v bloku. Lahko imamo samo zelenico, kaj drugega si ne upamo saditi," je povedal. Da so glede tega prepuščeni sami sebi, za rezultate opravljenih meritev so izvedeli iz medijev, tudi za naprej ni nobenih nadaljnjih navodil, kako postopati in kaj početi, je še dodal.

Družina Mori se je morala navaditi tudi na to, da imajo pred hišo betonski zid: "S pomočjo občine, civilne zaščite smo ga začasno oziroma trajno postavili, da bi se pri naslednjem razlivanju Meže ublažil vpliv na parcelo." Precej se je zmanjšala tudi njihova parcela ob reki Meži. "Pri teh poplavah je Meža odnesla veliko brežine. Kolikor imam informacij in kar smo videli pri izmerah, gre za več kot štiri metre. Brežina v našem primeru še tudi ni utrjena, vsako naslednje neurje pa bo reko Mežo približalo hiši. Če to ne bo kmalu sanirano, je ogrožena tudi naša hiša. Lahko bi jo odplavilo in odneslo," je prepričan. Mori razmišlja, da bi lahko vse to preprečili oziroma omejili, če bi strugo sproti vzdrževali: "Ko sem bil še otrok, je po reki Meži zagotovo na dve leti šel nekdo z bagrom oziroma nekakšnim kopačem in ni delal nič drugega, kot utrjeval brežino reke Meže, odstranjeval podrta drevesa in umikal velike skale. Takrat nikoli ni bilo poplav, pretočnost Meže je bila velika. Lani pa je ta visoka voda prinesla smeti, drevesa, vse, kar je bilo pri Meži naloženo. To je potem povzročilo še večje težave, ker je zavilo strugo in preusmerjalo tok reke." O tem, kako so se tisti usodni prvi četrtek v avgustu pripravljali na poplave in si vrt zaščitili z deskami ipd., da bi preusmerili tok reke Meže, nam je še razlagal. "Tega smo bili navajeni izpred dobrih desetih let, ko se je Meža nazadnje tako razlivala. Pripravili smo se, šli spat, vse skupaj pa se je nato zgodilo tako hitro ... Zbudil me je sosed, ki je slučajno vstal in pogledal skozi okno. Ko smo se zbudili, je Meža že tekla med hišami. Klicali smo gasilce, takrat so bile linije še vzpostavljene. Dobili smo jih, a niso več mogli priti do nas, saj je bila cesta že vsa poplavljena. Ko so se prebili do nas, smo lahko vzeli samo najnujnejše in šli iz hiše. Bili smo v šoku, paniki, saj sploh nismo vedeli, kaj se dogaja. Evakuirali so celo ulico. Nato je pa to trajalo dva dni. Bolj ali manj smo bili na cesti in samo opazovali. Čeprav so nam rekli, da naj ne hodimo k hišam, sem nato do pasa v vodi šel vanjo. Ni mi dalo miru, želel sem videti, kaj se je zgodilo v hiši," je bil odkrit Mori. Da takšnih dogodkov, kot so bili ob poplavah avgusta lani, še prej nikoli ni doživel, upa, da jih niti on niti njegovi otroci več ne bodo, je dodal. "Je pa res, da se moramo naučiti živeti s podnebnimi spremembami, s hitrimi spremembami, kot je na primer drastična temperaturna razlika od jutra do večera, pa da nimamo več letnih časov, imamo le še suho in mokro vreme, vmesnega več ni," razmišlja.

* Naslednjič bo podnebno zgodbo pripovedoval Branko Majerič, kmet