Če kdaj, bi morali začasa vladavine Pusta na vpadnice najstarejšega slovenskega mesta postaviti napise – dobrodošli, hedonisti! Dediščina pustnih šem in običajev je od nekdaj povezana z jedačo in pijačo. Gospodar in gospodinja, ki starodavnim in sodobnim maskam ob obisku ne ponudita ničesar, bosta v velikih težavah. Hišo, hlev in njive na vasi, v mestu pa stanovanje, garažo in morebitni vrt, v obeh primerih pa družino, bodo zadele nesreče. Slaba letina, bolna živina, voda v garaži, ukraden jekleni konjiček, da ne govorim o zdravju in načrtovanih podvigih, vse bo šlo k vragu. Če se jim še kurent povalja po dvorišču, pa jih niti zavarovalnica, ki ji redno nakazujejo denar, ne bo izvlekla iz težav.
Zgodi se, da si Pust in Prešernov dan padeta v objem. Moja cenjena prijateljica Branka Bezeljak, od lani ptujska častna občanka, je "kriva", da so na odrske deske in pred kamere stopili Igor Samobor, Zvezdana Mlakar, Vojko Belšak, Helena Peršuh, Iva Krajnc, Aljoša Koltak, Gorazd Jakomini, Nešo Tokalič … in Tadej Toš. Pred leti je med proslavo na Prešernov dan, ki jo je režirala Branka, v dvorano priružil kurent. Malo se je ujezila, Prešernov dan ni fašenk, kljub temu je bil deležen prisrčnega aplavza. Pod masko se je skrival Tadej Toš. Letos sta si veseljak Pust in resnobni Prešernov dan spet podala roki. In glej ga zlomka, na Prešernov dan se je na proslavi spet pojavil Tadej Toš. Tokrat ni ružil, kot prejemnik oljenke, nagrade Mestne občine Ptuj za dosežke na področju kulture, je zbrani publiki namenil govor: "Hvala!"
Hedonizem in podjetnost sta prepletena kot konoplja na pokačevem biču, po koronski suši še toliko bolj. Poglejmo k sosedom. Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Italije, je poročal, da si karneval s 150-letno tradicijo v Viareggiu na dan ogleda 50.000 ljudi. Od vsakega poberejo 22 evrov vstopnine. Proračun šestdnevnega festivala znaša štiri milijone evrov, 65 odstotkov zberejo z vstopnicami, ostalo primakneta občina in dežela. Slovensko karnevalsko prestolnico je letos v desetih dneh obiskalo 100.000 ljudi. Prištejemo lahko še dva tisoč tistih, ki so prišli na Prešernov dan. Če bi organizatorji od vsakega pobrali evro in mu ob tem ponudili priponko z enim od tradicionalnih likov, večina bi zahtevala koranta/kurenta, bi lepo napolnili blagajno. Po kritju stroškov za priponko in prodajalce bi jim ostalo vsaj 60 odstotkov. Koliko so zaslužili gostinci in trgovci? Slednji bolj malo, saj je večina na pustno nedeljo, ko je bilo na Ptuju 40.000 obiskovalcev, lokale zaprla, tudi vse gostilne niso bile odprte. Da bi ponudbo iz lokalov prestavili na prosto tudi zunaj strogega centra, so pomislili le redki. Na slastne krofe je bilo treba čakati v dolgih vrstah, niti vode ni bilo mogoče kupiti drugje kot v gostilnah.
Še slabše se je godilo obiskovalcem ptujskega muzeja in galerij, ki so na državni praznik številnim obiskovalcem široko odprli svoja vrata. Kurentova hiša, najnovejša odlična pridobitev karnevalske prestolnice, je bila zaprta. Tako kot gostilne, razen redkih izjem. Ptujska občina je vedno pogostila udeležence proslave ob občinskem prazniku in Prešernovem dnevu. Tudi ob Kurentovanjih vabljenih gostov ni pustila stradati. Letos bo drugače, mi je dejala županja Nuška Gajšek, ne bo pojedin. Da povabljenim politikom in drugim gostom na občini niso ponudili ničesar? Ah, dajte no. Tadej Toš nima sreče: ko je priružil na proslavo, občinske pogostitve še ni bilo, ko je dobil oljenko, pa je ni bilo več. Saj ne, da bi morali pogostiti pol dvorane obiskovalcev, ki so bolj kot ne slučajno izvedeli, da je proslava prestavljena s torka na ponedeljek. Od vstopnine za Kurentovanje bi lahko odščipnili tistih nekaj sto evrov za pogostitev. Ali pa vsaj nagrajence povabili na krof in špricar, kot se za fašenk spodobi.
