Že v najbolj oddaljeni zgodovini so se ljudje prav gotovo predvsem zabavali, pravi o "antropološki konstanti" antropolog dr. Rajko Muršič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. "Empirični podatki kažejo, da so ljudje v nabiralsko-lovskih skupnostih najverjetneje glavnino vsakega dne, kakih 15 ur, preživeli ob zabavi - plesu, petju in pripovedovanju zgodb. Z nabiranjem in lovom so se ukvarjali dve do tri ure na dan, kolikor je bilo potrebno za preživetje v tistih skromnih razmerah. Zabava je najpomembnejši učlovečevalni dejavnik, kar jih je, to nas je naredilo ljudi. Zabava je izrazita družbena aktivnost oziroma povezovanje z drugimi," poudari Muršič, da zato ni nič nenavadnega, da prav vse skupnosti, vse družbe tega sveta poznajo zabave. Tudi veselice in specifične slovenske oblike prirejanja tovrstnih zabav niso dramatično drugačne od zabav, ki jih prirejajo drugod po Evropi in po svetu, pove sogovornik.