Pornografija se seli na facebook in twitter, gledajo jo tudi otroci

Omeniti pornografijo v krogu znancev je sicer še vedno nadvse neprimerno, pokvarjeno in sprevrženo. A dejstvo je, da se tudi številni otroci srečujejo s spletnimi vsebinami, ki naj bi bile v prvi vrsti namenjene odraslim. Z vpisom ustreznih ključnih besed pornografija namreč postaja dostopna tudi na tumblrju, pinterestu, facebooku, twitterju in drugih socialnih platformah. Za vstop v kraljestvo seksapilnih mačeh in vsega velikega sta zato potrebna le dva klika in kratek sprehod po tipkovnici.
Ker danes družinske računalnike vse pogosteje nadomeščajo diskretni mobilni telefoni in tablice, so taka raziskovanja tudi neprimerljivo lažja. "Dejansko so družbena omrežja precej podobna realnemu svetu, ki ga sicer že precej dobro reguliramo, a še vedno obstajajo pomanjkljivosti, pojavljajo se nove situacije, ki jih je treba preučiti in se dogovoriti, kako bi se jih dalo urediti," (pomanjkljivo) regulacijo občutljivih vsebin na družbenih omrežjih pojasnjuje Ajda Petek, sodelavka Centra za varnejši internet Safe.si.

Je to razširjena problematika?

Da je situacija precej skrb vzbujajoča, pričajo tudi številke. Poglejmo si nekaj konkretnih primerov. Na družbenem omrežju Tumblr, ki je sicer namenjeno objavljanju fotografij in videoposnetkov, je trenutno dostopnih dobrih 171 milijard objav, med njimi več kot 463 milijonov blogov. Vredno je omeniti, da je enotno številko težko podati, ker se podatki venomer spreminjajo. Spletni analitiki so leta 2017 dokazali, da eden od štirih ljudi, ki na tej strani ne brskajo za pornografijo, nanjo vseeno naleti. Okoli deset odstotkov taistih posameznikov je mladoletnih. Če je leta 2012 ustanovitelj Tumblrja David Carp zadovoljno izpostavil, da je na njegovi platformi takih vsebin le od dva do štiri odstotke, so kasnejše analize pokazale, da pornografija predstavlja okoli deset odstotkov vseh naloženih vsebin. Za stran, ki naj bi bila v prvi vrsti namenjena "mreženju", je ta številka precej visoka.

Kako lahko ukrepamo sami?

Čeprav bi na prvi pogled lahko velik vpliv na regulacijo imela tudi časovna komponenta (sedeži platform so v drugih časovnih pasovih, zato administratorji ob prijavi ne morejo nemudoma ukrepati), je po besedah Ajde Petek to sekundarnega pomena. "Na splošno gledano, je na družbenih omrežjih veliko vsebin, ki jih uporabniki sicer prijavijo kot neprimerne, pa niso nikoli odstranjene," pove in doda, da že sam vpogled v pravilnike platform dokazuje, da take vsebine tam nimajo kaj iskati. Kje iskati vzrok za nedoslednost? "Teh prijav je malo morje, preplavljeni so s tem, in vprašanje je, v kolikšni meri tista oseba dejansko prepozna neprimerne vsebine, koliko jih sploh zmore pregledati in na kakšen način jih presoja," doda. Odstranjevanje nekaterih vsebin je sicer vezano na algoritme, ki so ustvarjeni za to, da samodejno odstranijo neprimernosti, a skozi take filtre rade "pobegnejo" vsebine v manj razširjenih jezikih (kot je recimo slovenščina), ker nanje, jasno, niso prilagojeni.
​Dejstvo je torej, da veliko večino takih prijav obravnava tehnologija, a Petkova doda, da v resnici ni vse tako črno-belo, za prijavami velikokrat stojijo tudi ljudje iz mesa in krvi. Na sedežu Facebooka v Dublinu v velikem prostoru recimo dela množica pristojnih, ki pregleduje takšne prijave. "Vsak preverja prijave za svoj jezik," pojasni. Neučinkovitost Facebookovega sistema so leta 2017 sicer dokazali tudi novinarji BBC-ja. S pomočjo orodij platforme so takrat prijavili 100 razgaljenih fotografij otrok, po nekaj dneh pa je Facebook odstranil le 18 fotografij. Na twitterju naj bi na drugi strani po pisanju družbe SimilarGroup bojda prežalo najmanj 14 tisoč profilov, ki ustvarjajo in distribuirajo otroško pornografijo.

Rešitve menda iščejo

Petkova pravi, da je odgovornost za zaščito otrok v prvi vrsti na samih starših. "Omrežja imajo starostno omejitev uporabe, torej že v prvi vrsti niso mišljena za otroke," pove in doda, da je pri facebooku ta meja 13 let, s to omejitvijo pa se lahko v primeru pritožb zaščitijo tudi lastniki omrežja. "Če otrok vidi nekaj, kar zanj ni primerno, je kršitelj dejansko on, ker že v prvi vrsti ne bi smel uporabljati tega omrežja," še pove. Prav zato na facebooku ni nastavitev, s katerimi bi lahko starši preprečili dostop do takih vsebin. Enako je z instagramom in snapchatom. Pri twitterju starostna zamejenost ni eksplicitna, a podroben vpogled v pravilih pokaže, da "storitve niso namenjene mlajšim od 13 let". Še bolj problematična je situacija pri platformi Youtube. Za nalaganje videoposnetkov mora biti posameznik sicer starejši od 13 let, ogled vsebin pa je mogoč za vse. Ob tem je treba omeniti, da tudi preverjanje starosti registriranih uporabnikov ni učinkovito oziroma tega praktično ni.