Predsedovanje Svetu EU: Slovensko predsedstvo bo težko kje doseglo bistven napredek

Slovenija bo po načelu rotacije s 1. julijem za pol leta prevzela predsedovanje Svetu EU. To bo njeno drugo predsedovanje. Dr. Maja Bučar, profesorica na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, nam je pojasnila, da je bilo prvo predsedovanje v letu 2008 posebno priznanje Sloveniji kot prvi novi članici, ki je prevzela tako funkcijo. Tudi komunikacije z javnostjo o pomenu predsedovanja je bilo takrat več kot zdaj.

"Zdaj je predsedovanje izpostavljeno kot dogodek, ki preprečuje predčasne volitve, z evropsko komisijo odpiramo nepotrebne razprave o svobodi medijev in poučujemo komisarke, javnosti premalo sporočamo, zakaj je predsedovanje pomembno, kaj želimo v tem času storiti," našteva profesorica Bučarjeva. Vse to je po njenih besedah odraz sprememb v odnosu do EU, kjer Slovenija od ene najbolj zagretih podpornic in zvestih članic prehaja deloma celo v evroskeptično državo.

Neizogibne razprave o nespoštovanju vladavine prava

Dr. Maarten Hillebrandt, raziskovalec na pravni fakulteti univerze v Helsinkih, pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU izpostavlja vladavino prava. V času slovenskega predsedovanja bodo po njegovih besedah nespoštovanje vladavine prava v nekaterih državah članicah in spori glede tega ena osrednjih tem razprav v okviru Sveta EU in nasploh procesov odločanja v Bruslju.

Portugalska se je ob koncu svojega predsedovanja odločila uvrstiti na zasedanje sveta za splošne zadeve zaslišanje Madžarske in Poljske po 7. členu pogodbe EU. Ta člen se nanaša na kršitve temeljnih načel in vrednot EU. "Glede na stališča predsednika vlade Janeza Janše je vprašanje, ali bo slovensko predsedstvo nadaljevalo ta proces," nam je povedal Hillebrandt.

Nadalje je v povezavi s spoštovanjem vladavine prava v času slovenskega predsedovanja pričakovati pomembne sodne odločitve. Sodišče EU je pravkar objavilo, da bo pospešilo postopek odločanja v zvezi z uredbo o pogojevanju izplačila evropskih sredstev. Madžarska in Poljska sta marca na sodišče EU ločeno vložili pritožbi, s katerima izpodbijata omenjeno uredbo.

Poljska trdi, da Evropska unija ni pristojna za opredelitev koncepta pravne države ali za določanje pogojev, s katerimi se ocenjuje izpolnjevanje skladnosti z osnovnimi načeli. "Izplačilo sredstev iz proračuna EU mora temeljiti le na izpolnjevanju objektivnih in konkretnih pogojev, ki nedvoumno izhajajo iz predpisov," je ob vložitvi pritožbe pojasnil tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller. Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga je dodala, da Madžarska pred sodiščem EU skupaj s Poljsko izpodbija mehanizem o pogojevanju. V uredbi o vladavini prava so opredeljene kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo izplačila evropskih sredstev, in postopek za ukrepanje proti kršiteljicam.

V povezavi z omenjeno uredbo so poslanci Evropskega parlamenta predsedniku Davidu Sassoliju pred dnevi naročili, naj pozove evropsko komisijo, da najpozneje v dveh tednih izpolni svoje obveznosti iz uredbe o pogojevanju. Če v tem roku ne bo dokončno oblikovala smernic o uporabi uredbe o pogojenosti, bo Evropski parlament zaradi neukrepanja proti njej na sodišču EU vložil tožbo.

Poslanci poudarjajo, da se tveganje zlorabe evropskih sredstev povečuje, medtem ko vladavina prava v državah članicah nazaduje. Evropsko komisijo so zaradi tega pozvali, naj nemudoma obravnava hude kršitve načela pravne države v državah članicah, ki resno ogrožajo pravično, zakonito in nepristransko razdeljevanje sredstev EU. Po njihovem mnenju bi morala uporabiti vsa potrebna orodja, ki jih ima na voljo, da bi obravnavala nenehne kršitve demokracije in temeljnih pravic v EU, "vključno z napadi na svobodo medijev, novinarje ter svobodo združevanja in zbiranja".

Ukrepanje je napovedala tudi evropska komisija. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je v Evropskem parlamentu aprila napovedal možnost priprave evropske zakonodaje o svobodi medijev, saj ima evropska komisija zdaj omejene možnosti, da brani svobodo medijev. Ta zakonodaja bi po njegovih besedah zaokrožila obstoječo zakonodajo in zagotovila, da bosta "svoboda medijev in medijski pluralizem steber naše demokracije".

Evropa potrebuje zakonodajo o svobodi medijev

Da Evropa potrebuje zakonodajo o svobodi medijev, ki bo naslovila grožnje neodvisnim medijem, se strinja podpredsednica evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova. Z Bretonom si prizadevata za krepitev orodij in nadzora nad odločitvami, ki vplivajo na medijski pluralizem in upravljanje javnih medijev. Ti bi morali biti v službi vseh državljanov in ne ene politične stranke, je še pojasnila. Evropska komisija je decembra lani predstavila akcijski načrt za krepitev demokracije v EU. V njem so po poročanju STA med drugim določeni ukrepi za krepitev svobode medijev in boj proti dezinformacijam.

Evropska komisija je prav tako napovedala, da bo začela postopek proti Madžarski zaradi odvzema licence do vlade kritičnemu radiu Klubradio. "Če in ko bodo te zadeve prišle v Svet EU, bo zanimivo videti, kako bo slovenska vlada vplivala na razpravo," pravi dr. Maarten Hillebrandt.

Pritiski na Madžarsko in Poljsko zaradi nespoštovanja pravil vladavine prava bodo lahko vplivali na odločanje o drugih zadevah, ki z vladavino prava niso povezane. Madžarska je v zadnjem času že z vetom blokirala sprejem odločitev na področju skupne zunanje in varnostne politike, kar je dokaz, da se to že dogaja, opozarja Hillebrandt.

Po mnenju stalnega predstavništva Slovenije pri EU v Bruslju bo na področju vladavine prava za slovensko predsedstvo ključno drugo letno poročilo evropske komisije o vladavini prava, ki naj bi ga evropska komisija objavila v juliju. "Na podlagi tega poročila bo Slovenija v Svetu EU vodila letni dialog, in sicer splošno horizontalno razpravo o stanju vladavine prava v celotni EU, ki bo predvidoma na oktobrskem zasedanju sveta za splošne zadeve, ter razpravo o posameznih državah članicah, ki bo predvidoma na novembrskem zasedanju sveta za splošne zadeve," je za STA pojasnil uradni govorec na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU.

Sploh prvo poročilo o vladavini prava je komisija objavila lani septembra. Nemško predsedstvo je dialog na podlagi tega poročila, ki poteka v okviru zasedanj ministrov za evropske zadeve oziroma sveta za splošne zadeve, začrtalo v več fazah: najprej splošna razprava, nato razprava o položaju v prvih petih članicah po protokolarnem abecednem vrstnem redu ter zatem še posebna razprava na zasedanju pravosodnih ministrov unije. Tega vzorca se namerava držati tudi slovensko predsedstvo. "Letni dialog o vladavini prava bomo vodili v smer, ki države članice povezuje v skupnost evropskih vrednot. Slovenija bo spodbujala kulturo vladavine prava in delovala v smeri boljšega razumevanja različnih sistemov v državah članicah preko konstruktivnega dialoga," napoveduje govorec na stalnem predstavništvu.

Dr. Maja Bučar meni, da bo največji izziv za slovensko predsedstvo nadaljevanje procesa obnove gospodarstva in družbe po krizi zaradi covida-19. Ta kriza je odprla niz vprašanj glede učinkovitosti EU pri skupnem reševanju zadev. Na eni strani imamo zelo pozitivne primere s sprejemom svežnja ukrepov za obnovo in okrevanj, na drugi strani pa tudi bolj problematična vprašanja s področja solidarnosti, uspešnosti skupnega dogovarjanja glede delovanja v času krize, omejitev, zdravstvene politike in podobno. "Na teh področjih mora EU najti ustrezne odgovore in to čim hitreje, torej v času slovenskega predsedovanja svetu EU," nam je povedala profesorica Bučarjeva.

Slovensko predsedstvo bo v mnogih pogledih "prehodno"

Janis Emmanouilidis, direktor za študije pri bruseljskem inštitutu za evropske politične zadeve (EPC), je po poročanju STA prepričan, da bo slovensko predsedovanje z ozirom na prehod iz pandemičnega obdobja v čas po pandemiji covida-19 v mnogih pogledih "prehodno". Iztok Jarc, vodja stalnega predstavništva Slovenije pri EU, je med glavnimi prednostnimi nalogami nato naštel odpornost in gospodarsko okrevanje EU, konferenco o prihodnosti Evrope, evropski način življenja in vladavino prava ter varno EU. Slovenija sicer pri več dosjejih čaka na predloge evropske komisije. Med temi je predlog glede ustanovitve novega evropskega organa za odziv na izredne razmere na področju zdravja (Hera). Podobno je s predlogom o uvedbi digitalnega davka, katerega objava je predvidena v sredini julija, je dejal Jarc.

Na področju boja proti podnebnim spremembam bo za Slovenijo najpomembnejši dosje in hkrati izziv zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55, ki ga evropska komisija namerava prav tako predstaviti sredi julija. Med drugim bo vključeval sistem trgovanja z emisijami, vključno z morebitno razširitvijo trgovanja z emisijami na nove sektorje, uredbo o delitvi bremen pri zmanjševanju izpustov ter uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu. Pot do uresničitve podnebnih ciljev ne bo preprosta, saj med državami EU prihaja do razhajanj, zlasti okoli vprašanja delitve bremen med posameznimi članicami. Iztok Jarc ocenjuje, da gre pri omenjenem dosjeju za težko in občutljivo vprašanje za vse države članice. Slovenija bo zato skušala doseči čim večji napredek.

Leta 2007 je bil podobno pomemben podnebno-energetski sveženj s predlogi za zmanjšanje emisij za 20 odstotkov, za povečanje deleža obnovljivih virov v končni energetski mešanici na 20 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020. Sprejet je bil v času nemškega predsedstva, tik pred predsedovanjem Slovenije. Dogovor med državami članicami za sprejem tako zahtevne zakonodaje namreč lahko praviloma doseže le velika članica.

Po mnenju analitika za podnebne politike pri EPC Thijsa Vandenbusscha bo na podnebnem področju pomembna učinkovita izvedba zakonodajnega svežnja. To bo odvisno od več dejavnikov, denimo, ali bodo cilji za države članice zavezujoči in ali bodo na voljo spodbude za doseganje teh ciljev. Med deli zakonodaje, ki jih bo treba prilagoditi novim ciljem, je v pogovoru za STA izpostavil uredbo o delitvi bremen, direktivo o obnovljivih virih energije in direktivo o energetski učinkovitosti.

Med slovenskim predsedovanjem bo pomembna tudi razprava v zvezi s predlogom glede mehanizma za ogljično prilagoditev. Iskati bo treba podporo mehanizmu tako med članicami EU kot zunaj nje, pri trgovinskih partnerjih unije. Podnebna diplomacija bo v prihodnjih mesecih igrala pomembno vlogo, je prepričan Thijs Vandenbussch.

Pri urejanju digitalnih storitev in trgov bo treba doseči napredek

Na področju digitalizacije si Slovenija namerava med predsedovanjem Svetu EU prizadevati za napredek pri urejanju področja digitalnih storitev in trgov ter umetne inteligence. Ker veljavna zakonodaja ne ureja več zadovoljivo aktualnih izzivov, je treba doseči napredek pri urejanju digitalnih storitev in trgov, s katerim bo EU ustvarila nove standarde na področju uporabe digitalnih platform, je mogoče prebrati na spletni strani slovenskega predsedstva.

Na zakonodajnem področju bosta tako ključna akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnem trgu, direktiva o kibernetski varnosti in akt o umetni inteligenci, ki bo oblikoval splošni okvir za nadaljnjo regulacijo tega področja in formalno definiral umetno inteligenco.

Andreas Aktoudianakis, analitik za digitalne politike pri EPC, je za nacionalno tiskovno agencijo pojasnil, da digitalizacija ni pomembna samo v luči krepitve evropskega gospodarstva, ampak tudi z vidika geopolitičnih odnosov med največjimi ekonomskimi silami EU, ZDA in Kitajsko. Slovensko predsedstvo bo imelo ključno vlogo pri oblikovanju skupnih pogajalskih stališč pri digitalnih dosjejih v Svetu EU.

Aktoudianakis je izpostavil, da se akt o digitalnih storitvah in akt o umetni inteligenci dotikata različnih politik in vprašanj. Predlog o digitalnih storitvah obravnava pomembna vprašanja, kot so svoboda izražanja na spletu, odgovornost in preglednost za zelo velike spletne platforme ter dostop do podatkov za neodvisne raziskovalce, novinarje in civilno družbo. Slovensko predsedstvo bi po mnenju analitika lahko lažje doseglo skupno pogajalsko stališče članic EU pri aktu o digitalnih trgih, aktu o upravljanju podatkov in o umetni inteligenci. To so dosjeji, ki so tesno povezani z razpravo o spodbujanju digitalne suverenosti EU in okrevanjem po pandemiji covida-19.

Priložnost za nov zagon za Zahodni Balkan

Glede približevanja Zahodnega Balkana EU, ki je prav tako ena prednostnih nalog slovenskega predsedovanja, Natasha Wunsch iz Centra evropskih študij in primerjalnih politik (Centre for European Studies and Comparative Politics) meni, da ima Slovenija v prihodnjih šestih mesecih priložnost, da vzpostavi novo pot in tako širitvi EU v regiji po večletnem zastoju da nov zagon. Na podlagi strategije za Zahodni Balkan, ki jo je evropska komisija objavila leta 2018, in nove metodologije za širitev, ki jo je pripravila dve leti kasneje, bi slovensko predsedstvo moralo delati na tem, da bi EU začela uresničevati zaveze iz te strategije. S pametno uporabo strokovnega znanja in povezav, ki jih ima na Zahodnem Balkanu, lahko slovensko predsedstvo spodbudi spremembe tako, da bodo stagnacijo nadomestili reforme in poglobljeno partnerstvo, pravi Wunscheva.

Profesorica Bučarjeva meni, da bodo odprta vprašanja in napetosti med Ljubljano in Brusljem (mediji, tožilci …) vplivali na predsedovanje Slovenije. "Napetosti se odražajo v komunikaciji in medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Če tega ni oziroma je to okrnjeno, bo sodelovanje manj produktivno," pojasnjuje.

Predsedstvo Svetu EU "ni prostor za lažno obzirnost"

Nemška evropska poslanka liberalka Nicola Beer, podpredsednica Evropskega parlamenta, pravi, da bo moral biti Janša pripravljen pogajati se o evropskih rešitvah, ne pa sam biti evropski problem. Sporoča mu, naj se pripravi, da mu bo Evropski parlament v času predsedovanja Svetu EU zelo natančno gledal pod prste in bo brez zadržkov kritiziral njegovo morebitno nesprejemljivo obnašanje. Predsedstvo Svetu EU "ni prostor za lažno obzirnost". "Z mehanizmom o pogojevanju izplačila evropskih sredstev s spoštovanjem pravil vladavine prava imamo orodje za ukrepanje, če katera od držav članic očitno prestopi rdečo črto. Slovenija naj tega ne pozabi," je dejala Nicola Beer.

Prav tako nemška evropska poslanka, ki je tudi podpredsednica Evropskega parlamenta, Katarina Barley iz politične skupine levosredinskih socialistov in demokratov je vse pristojne na ravni EU (države članice, evropsko komisijo, Evropski parlament in medije) pozvala, naj Janši ne zagotavljajo "prostora za njegovo nedemokratično retoriko in politiko". Nemška poslanka se boji, da predsednik slovenske vlade ne bo upošteval niti tega, da "tudi voditelji vlad, s katerimi je težje delati, v času predsedovanja postanejo bolj državniški".

Predlog Katarine Barley pomeni, da se najvišji predstavniki evropskih institucij ne bi udeleževali dogodkov, ki so del protokola predsedovanja in dogodkov, ki jih bo kot predsedujoča država organizirala Slovenija. Na neki način se je leta 2008 to že zgodilo, ko se takratni predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso ni udeležil ne srečanja evropske komisije in slovenskega predsedstva v Sloveniji ne uvodne slovesnosti v leto medkulturnega dialoga v Ljubljani. Uradno ga ni bilo zaradi hude gripe. Takrat se je zgodilo prvič, da se predsednik evropske komisije ni udeležil srečanja s predsedstvom države članice. V evropski komisiji niso pojasnili, zakaj se niso odločili predlagati preložitev srečanja za nekaj dni, kolikor je Barroso zaradi gripe bil priklenjen na posteljo.

Sedanja predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen 1. julija predvidoma pride na Brdo pri Kranju, kjer namerava vlada ob prevzemu predsedovanja gostiti kolegij evropskih komisarjev. Srečanje celotnega kolegija evropske komisije in vlade predsedujoče članice svetu EU je običaj ob vsakokratnem prevzemu polletnega predsedovanja svetu EU. Običajno obiski trajajo dva dni.

Napetosti med Janezom Janšo in mediji so bile predmet razprav tudi v času prvega predsedovanja Slovenije svetu EU. V jeseni leta 2007, ko se je prva vlada Janeza Janše pripravljala na prvo predsedovanje Slovenije Svetu EU v prvi polovici leta 2008, je odmevala peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje. Podpisalo jo je 571 novinarjev. Zaradi tega je urad vlade za komuniciranje, ki ga je vodil sedanji minister za zunanje zadeve Anže Logar, 60 bruseljskim dopisnikom tujih medijev, ki so na povabilo Slovenije kot predsedujoče države prišli na obisk, tik pred koncem obiska dal v sobe hotela, v katerem so bivali, prinesti mape z gradivom, s katerim jim je vlada želela dokazati, da v Sloveniji vlada popolna medijska svoboda.

Tuji novinarji večinoma niso vedeli, zakaj so to gradivo dobili, presenečeni so bili predvsem nad načinom dostave, saj bi jim podatke lahko predstavniki urada za komuniciranje ali drugi predstavniki predsedstva kadarkoli uradno posredovali. Na več sestankih so jih na podlagi peticije namreč spraševali o svobodi medijev v Sloveniji.

Da bo s 1. julijem predsedovanje Svetu EU prevzel "človek, s katerim je težko sodelovati", pravi Stephan Löwenstein, novinar nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung. Predsednik vlade Janez Janša, ki mu kilometrine v politiki ne manjka, se ne prereka le z domačo opozicijo ter domačimi in tujimi mediji, ampak tudi z evropskimi institucijami. To lahko prinese precej težav.

Dve glavni nalogi predsedstva

Na papirju je predsedstvo Svetu EU dolžno poskrbeti za nemoteno izvajanje postopkov za sprejemanje zakonodaje EU in sodelovanje med državami članicami. Zato mora delovati kot pošten in nevtralen posrednik. Glavni nalogi predsedstva sta dve. Prva je načrtovanje in vodenje sej v različnih sestavah in na različnih ravneh, predsedstvo je odgovorno za pravilen potek razprav ter ustrezno uporabo poslovnika in metod dela Sveta EU. Poleg tega organizira razna uradna in neuradna srečanja v Bruslju in v svoji državi.

Druga naloga predsedstva je zastopanje Sveta EU v odnosih z drugimi institucijami, zlasti evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Njegova naloga je, da v okviru tristranskih srečanj (v bruseljskem žargonu trialogov), neuradnih pogajalskih sestankov in sej spravnega odbora poskuša doseči dogovor o zakonodajnih predlogih.

Ob prevzemu predsedovanja Svetu EU država članica od svoje predhodnice prevzame dosjeje po posameznih področjih. To so predlogi predpisov, ki so v postopku sprejemanja. Več je razlogov, zakaj predhodnica teh postopkov ni zaključila. Vse pogostejši razlog so nesoglasja med državami članicami in evropskimi institucijami. V tem primeru ima za dosego dogovora predsedstvo Svetu EU ključno vlogo. "Za male države je predsedovanje velik izziv, saj je treba spremljati zelo podrobno širok spekter tem, kar zahteva dobro podkovan uradniški aparat. Hkrati je to priložnost postaviti se bolj proaktivno na evropski zemljevid," pojasnjuje dr. Maja Bučar.

Dr. Maarten Hillebrandt pa ugotavlja, da sta se z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe leta 2009 vloga in ugled predsedstva Svetu EU zmanjšala. Prvi razlog je, da je Evropski svet s stalnim predsednikom, ki sklicuje in vodi zasedanja voditeljev držav članic, dobil pomembnejšo vlogo. Pred letom 2009 je zasedanja voditeljev skliceval in vodil predsednik vlade oziroma države predsedujoče države.

Prednostne naloge so določene v okviru trojk

Prednostne naloge so določene v okviru trojk predsedujočih držav, ki so bile sicer vzpostavljene že nekaj let pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. Več moči pri sprejemanju odločitev je s to pogodbo dobila tudi evropska komisija. Bolj kot z Lizbonsko pogodbo je okrepitev njene moči in vpliva posledica dogodkov po letu 2009, zlasti finančne krize, begunske krize in epidemije novega koronavirusa. "Predsedovanje Svetu EU državi članici še vedno omogoča dodatni vpliv. Zlasti ji omogoča, da ne uvršča na dnevni red zasedanj zadev, ki ji niso všeč, omogoči pa razpravo o zadevah, za katere oceni, da o v širšem interesu EU," pravi dr. Maarten Hillebrandt.

Kakšne bi bile posledice morebitnega padca vlade v času predsedovanja, je po njegovih besedah odvisno od več dejavnikov. Če bi se to zgodilo na začetku predsedovanja, bi bile motnje večje, bi pa hitro oblikovanje nove koalicije ali začasne vlade posledice padca omililo. Ne bi pa bilo tako, če bi nova vlada spremenila politične prioritete. Najslabše bi bilo, če bi zavrnila program predsedovanja, ki ga je pripravila sedanja vlada.

Hillebrandt ob tem spomni, da predsedstva delujejo v okviru trojk. Vse tri države skupaj pripravijo 18-mesečni program z namenom, da se zagotovi večja kontinuiteta in usklajenost dela Sveta EU. Ne bi se tudi zgodilo prvič, da bi vlada padla med predsedovanjem. Leta 2019 je med predsedovanjem recimo padla finska vlada, vendar sta bila nova predsednica vlade Sanna Matrin in njen predhodnik Antti Rinne iz iste politične stranke. "Posledice padca vlade so delno odvisne od političnega sistema države članice," nam je še razložil.

Novembra 2007, to je mesec in pol pred prevzemom prvega predsedovanja Svetu EU, je Janez Janša napovedal možnost, da bi njegova vlada lahko odstopila. V evropski komisiji so se na to njegovo napoved precej hladno odzvali s pojasnilom, da je to notranja zadeva Slovenije. V Svetu EU, kjer so prav tako izpostavili, da gre za notranjo zadevo države članice, so prav tako brez vznemirjenja pojasnili, da morebitni odstop vlade za izvedbo predsedovanja ne bi bil nič posebnega. Do takrat je leta 1996 med predsedovanjem sicer odstopila le italijanska vlada. Uradništvo v Svetu EU ima dosjeje toliko pod nadzorom, da so v primeru resne politične krize v predsedujoči državi članici vse nujne odločitve vendarle sprejete in delo v Svetu EU ne zastane.

Eden od razlogov za to je tudi v tem, da države, ki predsedujejo Svetu EU, sodelujejo v skupinah po tri v tako imenovanih trojkah. Trojka namreč pripravi program dela, v katerem opredeli teme in najpomembnejša vprašanja, za 18 mesecev. Na podlagi tega programa vsaka od članic trojke pripravi svoj podrobnejši program, ki ga želi izvesti v šestih mesecih, kolikor traja njeno predsedovanje. Slovenija je tokrat v trojki skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Nemčija je svoje predsedovanje opravila v drugi polovici lanskega leta, Portugalska svoje zaključuje. Slovenija bo tako zaključila 18-mesečni program sedanje trojke.

Dr. Maja Bučar ob tem razlaga, da so prioritete slovenskega predsedstva pričakovane. Kar nekaj jih sledi osnovni orientaciji EU oziroma evropske komisije (evropski zeleni dogovor, digitalizacija, odgovori na pandemijo). "Pri posameznih temah pa je seveda vedno vprašanje podtonov, še posebno pri stvareh, kot je vladavina prava in evropskih vrednot, ki jih že v razpravah doma vidimo različno," pojasnjuje. Je pa po njenih besedah korektno, da je Slovenija med prednostne naloge uvrstila širitev EU, saj to ni le v njenem interesu, ampak je prav, da se ta vprašanja bolj intenzivno odpirajo tudi na ravni EU.

Uradno do zdaj predsedovanje nobene države članice ni bilo ocenjeno kot neuspešno. Vsako predsedstvo se na koncu hvali z dosežki, ta hvala pa je seveda večinoma namenjena volivcem doma.