Več nepravilnosti v reviziji očita računsko sodišče ministrstvu za zdravje pri vodenju izgradnje mreže urgenc po Sloveniji. Med drugim, da ni prostorsko ustrezno načrtovana, pomanjkljiv nadzor nad investicijami, načrti za posamične centre so bili pred evropskim projektom v različnih fazah in tudi različnih datumov nastanka, posamezne investicije v centre so se dražile. Splošni cilj revizije je bil oceniti, ali je bilo vodenje projekta izgradnje urgentnih centrov, ki je trajal od 2009 do 2017, učinkovito. Revizorji so ocenili, da ne. Ministrstvo je očitke zavrnilo, je pa poročilo razkrilo številne manj birokratske in za bolnike bolj neposredno pomembne nepravilnosti, s katerimi se v mnogih novih urgentnih centrih zaposleni in bolniki ubadajo še danes. Povečini zaradi pomanjkanja ustreznega kadra pa tudi organizacijskih pomanjkljivosti - po načrtih stroke naj bi namreč izgradnji centrov sledile organizacijske spremembe, med drugim selitev služb nujne medicinske pomoči, ki sedaj delujejo v okviru zdravstvenih domov, pod okrilje bolnišnic. Dr. Roman Košir, predstojnik Urgentnega centra (UC) Maribor in strokovni sodelavec pri projektu reorganizacije urgenc: "V času ministrice Milojke Kolar Celarc smo strokovnjaki predvideli reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči (NMP) in tudi napisali novi pravilnik o NMP. Zaradi političnih pritiskov načrta država ni realizirala in ga najbrž, dokler bo zdravstvo upravljala politika, nikoli ne bo. Tako imamo resnično v državi od bolnišnice do bolnišnice raznoliko organizacijo. Urgentni centri so po svetu enoviti in organizacija dveh podjetij pod isto streho se je izkazala za problem. Toda trenutno ni na voljo dovolj kadra v bolnišnicah, tudi volje - niti politične niti strokovne - med vsemi deležniki, da se te zadeve uredijo, ni." Pregledali smo, kaj konkretno ugotavlja revizija za urgentne centre.
Maribor: zaposleni štirje zdravniki, potrebovali bi jih 14
Mariborski urgentni center tako kljub novim prostorom živi na dveh koncih bolnišničnega kompleksa, v kirurškem delu še vedno delajo zdravniki zdravstvenega doma, torej so tu zdravniki iz dveh ustanov. Triaža, glavni adut urgentnega sistema, deluje le ob določenem času, med drugim ugotavlja nadzor ministrstva za zdravje, ki je prav tako vključen v poročilo. Košir odgovarja, da je urgenca usposobljena in so v poročilu očitane elemente vzpostavljali postopoma. Imajo pa velike kadrovske težave, pravi: "Izobraževanje kadrov je proces, ki traja več let. Specializacija urgentne medicine traja pet let. Ni realno pričakovati, da bodo vsi elementi organizacijske zasnove zaživeli čez noč, toda novogradnje so predpogoj za novo organiziranost in boljše strokovno delo. Če tega ne bi bilo, v UC Maribor ne bi imeli trenutno 14 specializantov urgentne medicine, letos bomo dobili že tudi dva nova specialista. Tako bomo v UC Maribor zaposleni štirje zdravniki, za normalen potek dela samo v urgentnem centru bi jih potrebovali najmanj 14, širše v mariborski regiji (z vključevanjem v terensko delo v reševalnih vozilih, helikoptersko službo, dispečerski center in delo v UC Maribor) pa najmanj 50. Tako huda je kadrovska stiska."
Celje: odstopanja od načrtov
Računsko sodišče očita, da celjski urgentni center z ekonomskega in tehnično-tehnološkega vidika ni celota. Očita tudi, da je center začel delovati, še preden so zanj imeli vso medicinsko in drugo opremo. Očitek sodišča omenja še zadnjo ocenjeno vrednost za investicijski projekt, ki je za celjsko bolnišnico znašal 12.762,316 evrov, končna realizacija pa je znašala 13.050,482 evrov. Računsko sodišče se sprašuje še, zakaj je prišlo do odstopanja od plana pri velikosti urgentnega centra. Sprva je bilo načrtovano, da bo velik 1616 kvadratnih metrov, zdaj jih meri 1814. Ob tem nedoseganje ciljev urgentnega centra povezujejo s pomanjkanjem specialistov urgentne medicine. Celjska bolnišnica odgovarja, da je gradnjo urgentnih centrov načrtovalo in vodilo ministrstvo za zdravje, zato lahko edino komentira ugotovitve revizije. Vseeno pa opozarjajo: "UC Celje je eden redkih oziroma edini, ki je prevzel celovito obravnavo urgentnih pacientov na svojem območju. V celoti je namreč prevzel dejavnost nujne medicinske pomoči, ki jo je prej izvajal Zdravstveni dom Celje. Poleg tega smo sledili strokovnim smernicam pri obravnavi urgentnih stanj otrok in mladostnikov in ustanovili prvi in še vedno edini pediatrični urgentni center v državi. Njegovo izvajanje pa zahteva svoj prostor, tega pa v izgrajenem urgentnem centru nismo mogli v celoti zagotoviti."
Slovenj Gradec: sproti opozarjali na težave
"Natančnega pisnega poročila računskega sodišča ne poznam niti nisem seznanjen s podrobnostmi pregleda in analize. Še posebej, kar je najpomembnejše, ne poznam argumentacije posameznih zaposlenih na ministrstvu za zdravje, ki so sodelovali pri izvedbi izgradnje urgentnega centra in kasneje pri nadzoru računskega sodišča. Zaradi tega zadeve ne morem komentirati. V postopku drugačne umestitve našega urgentnega centra pa smo odgovorne pri ministrstvu za zdravje sprotno opozarjali na težave in neracionalnosti. O tem smo skozi leta (2012-14) tudi sprotno obveščali javnost," je na naše vprašanje, kako komentira revizijo, odgovoril direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre.
Iz revizijskega poročila je med drugim razvidno, da se je v večini, razen pri UC Slovenj Gradec in UC Nova Gorica, povečala vrednosti projekta glede na ocenjeno vrednost iz investicijskega programa (razlika je bila 110.748 evrov za UC Slovenj Gradec). Tudi za slovenjgraški urgentni center je bilo ugotovljeno, da projekti niso bili dokončani v skladu s časovnimi načrti (do konca decembra 2015). Največja odstopanja med načrtovano in realizirano površino urgentnega centra je računsko sodišče zasledilo prav pri UC Slovenj Gradec, kjer se je ta povečala za kar 182 odstotkov ali 717 kvadratnih metrov. Največ denarja na kvadratni meter površine urgentnega centra je bilo namenjenega UC Slovenj Gradec, zanj je bilo porabljenih za dobrih 21 odstotkov več od povprečno porabljenih sredstev. V primeru UC Slovenj Gradec je bila na zahtevo ministrstva izbrana drugačna varianta umestitve, kot je bilo predvideno z že izdelanim dokumentom identifikacije projekta. Izbrana varianta je bila kasneje na podlagi naknadno pridobljenega strokovnega mnenja ocenjena kot vprašljiva in težko sprejemljiva.
Murska Sobota: najmanj denarja na kvadrat
Murskosoboški urgentni center je bil v primerjavi s preostalimi v Sloveniji zgrajen z najmanj denarja na kvadratni meter. Investicija je stala 6,456.402 evrov, kar je 3123 evrov na kvadratni meter (77,6 odstotka povprečne vrednosti investicij urgentnih centrov v Sloveniji). To je sicer 150 tisoč (2,4 odstotka) več od zadnje vrednosti naložbe v investicijskem projektu in razen v Celju, kjer so revizorji ugotovili le 2,3-odstotno podražitev projekta, so vse druge urgentne centre zgradili bistveno dražje od načrtovanega. Murskosoboški urgentni center s svojim delovanjem dosega tudi vse cilje, zapisane v razvojnih dokumentih nacionalnega projekta vzpostavitve mreže urgentnih centrov. Vodstvo murskosoboške bolnišnice je revizorjem poročalo, da so z urgentnim centrom dosegli primerljivost bolnišnične službe z državami EU, kjer je v sestavi bolnišnic tudi nujna medicinska pomoč, da je zagotovljena ustrezna kadrovska zasedenost, dosežena enotna in celovita obravnava poškodovanih in nenadno obolelih ter optimalna oskrba bolnika, prav tako so prostori dovolj veliki in funkcionalni ter dobro opremljeni, predvsem pa so z njim dosegli, da se je izboljšala dostopnost zdravstvenih storitev. V letu 2018 je bilo v urgentnem centru opravljenih 48.066 obravnav ali 130 pregledanih pacientov na dan. Za primerjavo: v Pomurju je približno 113.000 zavarovancev. Ob tem dodajmo, da je o ustrezni kadrovski strukturi urgentnega centra poročala revizorjem samo murskosoboška bolnišnica. V tem urgentnem centru opravlja preglede 60 bolnišničnih zdravnikov, redno pa je zaposlenih 43 zdravstvenih delavcev in devet administratorjev.
Ptuj: gradnja urgence se pomika v leto 2020
Računsko sodišče za Ptuj zgolj ugotavlja, da se gradnja urgence še ni začela. Priprave nanjo so se v ptujski bolnišnici, ki je izpadla iz prvotnega nacionalnega programa in tako tudi evropskega sofinanciranja, pričele že konec marca 2012. Julija 2013 je bilo na portalu javnih naročil objavljeno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije in po takratnih načrtih ministrstva naj bi se gradnja začela 2016, kar pa se ni zgodilo. Ministrstvo je za ptujsko urgenco namenilo 2,5 milijona evrov, a se je pokazalo, da denarja ne bo dovolj, zato so s humanitarno akcijo tukajšnja podjetja in zasebniki zbrali dobrih 300 tisoč evrov, kolikor znaša tudi dogovorjeno občinsko sofinanciranje. Letos je minister za zdravje za ptujsko urgenco odobril še 1,7 milijona evrov, kar naj bi bilo dovolj za realizacijo projekta v vrednosti 5,1 milijona evrov. Ko pravi Anica Užmah, direktorica Bolnišnice Ptuj, je razpis za izbiro projektanta v zaključni fazi, kar pomeni, da bi se gradnja zadnjega urgentnega centra spomladi naposled lahko začela.
