(ŠESTI DAN) Je v vladi že kaj zaprtega, a vlada kaj da?

Dve leti pred novimi parlamentarnimi volitvami, če bodo redne, je glavna vladna stranka po anketi Slovensko javno mnenje pri le še tretjini volivcev, ki so jo, Svobodo, leta 2022 naredili za premočno zmagovalko, tudi skrajno poučeni volivec pa mora vložiti skrajni napor, da se spomni kakšnega rezultata vlade. Največja "stranka" so danes nezadovoljni neopredeljeni. Rečeno po domače: ne več novim obrazom se prižigajo alarmne luči.

Obetano pravično popravljanje navrtanega sistema plač v javnem sektorju je vladi razpadlo v serijo stavk: zdravniki, sodniki, tožilci, upravne enote ... Kdo vse se bo pridružil letošnjo jesen, ko se izteče pakt o nenapadanju: dogovor s sindikati, da novih stavk ni, razen če vlada vmes samo kakšni skupini odpravi plačna nesorazmerja? Kako bo stara nova pravosodna ministrica iz načetega SD-ja plače sodne oblasti pripeljala mimo načrta vlade, da si zaradi sodnikov ne odpira novih in novih front? Misija nemogoče. Števec sodniškega društva, koliko čez tretjejanuarski rok sta vlada in državni zbor, ker ne upoštevata ne vem katere že odločbe ustavnega sodišča o materialni neodvisnosti sodnikov, pa teče. Zahtevkov sodnikov po zakonitih plačah je na državnem odvetništvu več in več. V ponedeljek začnejo teči še roki za volitve evropskih poslancev - že takoj tudi za zbiranje podpor listam kandidatov. Obrazec volivec podpiše na upravni enoti. Samo ne ob sredah! Ker na dolge srede bodo upravne enote stavkale. Prvič 13. marca. Ali bodo sodniki opravili delo, ki ga dobijo z vsakimi volitvami, to je, da garantirajo legalnost glasovanja? Ne vemo! Čez dva meseca starta uradna volilna kampanja, ko bodo rezultati in se bo videlo, katere stranke so ostale pred vrati evroparlamenta, pa bomo že v naslednji, za domače volitve. Ste začeli računati, koliko časa je ostalo, da se politika obrne k urejanju skupn(ostn)ih zadev? Dobro vprašanje!

Dalje. Ustavne spremembe: selitev postavljanja sodnikov iz politike + predrugačen sodni svet, delokrog ustavnega sodišča itd., itd., stojijo, med drugim zato, ker niso skomunicirane s sodstvom. S tudi neskomunicirano "sodno krastačo" v Ljubljani, ki je sodstvo noče, se ubadajo kriminalisti, čakamo, da se na zminiranem ministrstvu in v drugem polčasu vlade začne še ministrica Andreja Katič, a kaj ko ni prisegla, da bo delala čudeže. Za obljubljani remont modela glasovanja na domačih parlamentarnih volitvah je vedno manj časa, a kdo se sploh še spomni, da naj bi se ga reformiralo, potem ko bi volivci in volivke svoje mnenje (o preferenčnem glasu) povedali na posvetovalnem referendumu. Ko hočeš kaj umakniti izpred oči, zdaj, ko je Svoboda, napoveš referendum, in konec, gremo dalje. Je kje še kaj odprtega? Seveda je! Ali je sploh kaj zaprto? Seveda ni!      

Da je bilo ministrov za pravosodje več kot v dobrih tridesetih slovenskih letih vseh vlad, je poveden podatek. Še malo bolj tisti, da je rekorder po ministrskih menjavah zdravstveni resor. Sredi nelahkega pospravljanja za Dominiko Švarc Pipan nima smisla spet obljubljati gradnje nove sodne palače. Niso je zgradili 20 let, ne bodo je do naslednjih volitev. Več kot nujno pa je v življenje prestaviti vsaj delovanje sodnih okrožij po principu enovitega sodnika (in tožilca, dodaja ministrica Katič), kar je načrt, daljši od nekaj ministrskih mandatov skupaj, bi pa promet sodnikov in sodnih spisov naredil bolj logičen in bolj učinkovit. In pregleden. Ne pa da se, kakor na primer pravkar v nebenigni kazenski zadevi na Ptuju, ker zakonodaja ne sledi sodni praksi oziroma ker pravosodna politika ne opravi svojih nalog, sojenja v istih zadevah dodeljujejo novim in novim sodnicam (ja, slovensko sodstvo je ženskega spola) in vračajo na začetek, ker so sodeči na to in to sodišče posojeni le za določen, to je prekratek čas. In odložena pravica je tukaj samo en problem. Iztečejo se pripori, preklicujejo se že razpisani naroki, samo vprašanje časa je, kdaj bo primer končal pred strasbourškim sodiščem za človekove pravice.

Lahko da tako imenovani povprečni volivec ne dojema v detajle, da je ustrezno plačan sodnik (pa tudi zapisnikar v sodni dvorani) ena od garancij, da mu bo sojeno po pravici, če bo kdaj sedel na zatožni klopi. Ampak ni "povprečni" volivec plačan za to, da se spoštujejo odločbe ustavnega sodišča. Ni plačan za to, da javno zdravstvo, da sodišče deluje v normalnih pogojih, da bo v razumnem času prišel do zdravnika, sodnika, kateregakoli javnega servisa. Izvršna in zakonodajna oblast pa sta! Izvoljeni politiki - ki niso sami sebi namen - pa so! Pač, v delujoči državi, ko niso gasilci edini, na katere se zanese.