(ŠESTI DAN) Sposobni smo tudi velikega dobrega, ne le zla

V dobi informacijske inflacije na kvadrat ali celo še kake višje potence nas informacije, naj bodo novice, novičke, teme, reklame, zalivajo z močjo silovitih ciklonov. S pomembno razliko, da se ciklon enkrat vendarle umiri, informacijski udar pa tolče ves čas. In ker so algoritmi ugotovili, da ljudje najraje konzumirajo hitre novice, če so slabe novice, silna mašinerija umetne inteligence izpolnjuje preprost ukaz - dosezi reach, dobi odziv, sproži reakcijo, po sila preprostem receptu - servira nam slabe vesti, strašljive novice. Nič novega, da je strah silno uporabna reč, če želiš, da posredovano ostane v glavah ljudi. Ta recept je star toliko kot človeška družba. Časnikarji smo navajeni pavšalnega očitka, pišite o čem pozitivnem. Ja, oprostite, saj pišemo, samo vi tega ne berete. Tako smo ujeti v zanke kriz in apokalips, prepuščeni večnemu lebdenju nad gmoto vrele pogube, ki da nas bo zdaj zdaj pogoltnila.

Zaradi vsega tega je v dobi, ko ob nas neprenehoma butajo informacije, težko videti dobro. Ampak še je, človeštvo zmore tudi dobre stvari, le da so počasne in neopazne in zakrite s sajami in smradom gmote iz začetka, zato preradi pozabimo, da je človeštvo sposobno tudi česa velikega dobrega, ne le zla. Za začetek - počasi, počasi smo se ovedeli, da narava ni nekaj samoumevnega in neskončnega. Nihče ne trdi, da smo popolnoma zaobjeli bistvo ali širino vseh okoljskih planetarnih kriz, ob zadnjem štetju jih je bilo pet, med seboj pa so tesno povezane, smo pa nekako dojeli, da ukrepi štejejo in pomagajo. Pomemben pregled pobud za ohranjanje biodiverzitete v tem letu je pokazal, da so ukrepi za zaščito živali in rastlin učinkoviti pri upočasnjevanju ali odpravljanju izgube biotske raznovrstnosti. Znanstveniki so recimo pregledali 665 poskusov ohranitvenih ukrepov po vsem svetu, vključno z več zgodovinskimi poskusi, in ugotovili, da so imeli pozitiven učinek v dveh od vsakih treh primerov. Dokaz, da pot obstaja, torej je, mi samo še malo bezljamo levo in desno. Ne nazadnje smo v Slovenijo dokaj uspešno vrnili risa, volk se tukaj počuti dobro, bober tudi. Te vrste so visele s previsa izumrtja v Evropi. Nekaj počnemo prav.

Po podatkih, ki jih je objavil brazilski nacionalni inštitut za vesoljske raziskave INPE, je leta 2024 krčenje gozdov v brazilski Amazoniji padlo na najnižjo raven v zadnjih devetih letih in se je v 12 mesecih do julija zmanjšalo za več kot 30 odstotkov. Uničenih je bilo približno 6288 kvadratnih kilometrov deževnega gozda, kar je še vedno veliko območje, a je to najnižja letna izguba od leta 2015. Krčenje gozdov se je zmanjšalo kljub dejstvu, da so se požari ob brazilski Amazonki v istem časovnem obdobju po zgodovinski suši povečali za skoraj 18-krat. Sejšeli, arhipelag 115 otokov v Indijskem oceanu, so priča velikemu povratku kitov, potem ko so podpisali pogodbo o zamenjavi dolga za naravo, odpisali so jim skoraj 22 milijonov dolarjev državnega dolga v zameno za ustvarjanje 13 zaščitenih morskih območij. Znanstveniki so vrnitev kitov v Indijski ocean opisali kot "naravovarstveno zmago", potem ko je sovjetska kitolovska flota v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zdesetkala populacijo.

Končno smo začeli ceniti naravo. Tako, v denarju. Takojšnje ukrepanje proti izgubi biotske raznovrstnosti bi prineslo za 10.000 milijard dolarjev poslovnih priložnosti in 395 milijonov delovnih mest do leta 2030, več kot polovica svetovnega BDP je odvisna od narave, so naračunali znanstveniki, ki so spisali ta teden objavljeno poročilo Mednarodnega panela o biotski raznovrstnosti (IPBES). Ne gre graditi utvar, da se biotska raznovrstnost zaradi zgoraj naštetega ne zmanjšuje več. Še vedno smo zelo učinkoviti, ko gre za uničevanje ekosistemov, a dejstvo je, da zavedanje o posledicah početja raste in da načini za izboljšanje stanja delujejo. Človeštvo se je opremilo z dovolj znanja, da je sposobno prenehati žagati svojo vejo. In to ne nujno na mednarodnih konferencah. Lep primer so obnovljivi viri energije - v ZDA so vetrne elektrarne prvič prehitele premog in mednarodna agencija za energijo pričakuje, da bodo do konca desetletja obnovljivi viri dostavili polovico vse porabe energije.

Ti podatki in novice verjetno ne bodo premagali algoritmov zla in pogube, a morda lahko zalijejo kalček upanja, da znamo tudi bolje.