Škodovanje ugledu države: Neznosna lahkost “maršalovega” čivkanja

Slovenski premier Janez Janša je pohitel s čestitkami ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Dan po volitvah čez lužo, ko v predsedniški dirki ni bilo še nič odločeno in so še na veliko preštevali glasove, je popolnoma neizzvan tvitnil: "Precej jasno je, da je ameriško ljudstvo izvolilo Donalda Trumpa in Mika Pencea še za naslednja štiri leta. Večja ko bo zamuda in večje ko bo zanikanje dejstev v osrednjih medijih, večje bo zmagoslavje dosedanjega predsednika. Čestitam veliki stari stranki (vzdevek za republikance) za močne rezultate po vseh ZDA." Twitter sam je k njegovem čivku takoj pripisal, da "uradni viri ob objavi tega tvita še niso razglasili zmagovalca".

Janša je kot šef vlade članice EU tako pritegnil pozornost ne le nase, ampak tudi na Slovenijo. Pozornost, kakršne ne dobivajo niti šampionski slovenski športniki, vsaj v politični sferi ne. Že pred volilnim dnevom v ZDA je bil Janša navijaško tvitnil "Dajmo, zmagaj Donald Trump!" in uspel še zapisati, da če bo zmagal Biden, bo to "eden najšibkejših ameriških predsednikov v zgodovini". Žaljivi tvit je opazila Bidnova predsedniška kampanja. Njen Michael Carpenter je že tedaj skušal obtesati Janšo, a očitno zaman. Opozoril je, da je Trump je dobil podporo "slovenskega premierja, nekoč obtoženega in obsojenega zaradi korupcije. Naj vas ne skrbi, slovenski prijatelji, demagoški populizem bo spakiral kovčke." Za nameček je na koncu svojega tvita v angleščini dodal besedico kar v slovenščini: "Sramota!"

Da je Janševa osramotitev še bolj vidna, so Bidnu našteli celo rekordno podporo v zgodovini ameriških predsedniških volitev, blizu 75 milijonov glasov. Tako je Janša, ki je stavil na gotovo zmago svojega ideološkega podobnika Trumpa, dokazal ne le, da ne pozna ameriške stvarnosti, ampak tudi ne principov demokracije. Kajti ni zmagovalca na volitvah, dokler niso prešeti vsi - nalašč dodamo legalni, zakoniti - glasovi.

Maršal Tvito

Na začudene in zavračajoče komentarje drugih uporabnikov ni bilo treba dolgo čakati. Ena bolj zabavnih domislic uporabnikov je bila, da so Janšo poimenovali kar maršal Tvito. Nekdo je zaigral začudenje, češ da ni vedel, da ima premier v opisu dela in nalog tudi razglasitev ameriškega predsednika. Janševo vojno prehitrih prstov so zlobneži na medmrežju celo diagnosticirali kot eiaculatio praecox, torej prezgodnji izliv. Koordinator nemške vlade za čezatlantske odnose Peter Beyer iz CDU, sestrske stranke SDS, je za ARD kritiziral Janševo izjavo: "Čestitati že zdaj je popolnoma neumno. Take stvari Evropejce delajo šibkejše."

Janša pa se ni dal ugnati in se je celo zapletel v tviteraško dopisovanje z nemškim diplomatom Wolfgangom Ischingerjem, nekdanjim veleposlanikom v ZDA, uglednim univerzitetnim predavateljem in predsedujočim Münchenski varnostni konferenci. Ischinger je zapisal, da je zanimivo, kako Janša ne kaže popolnoma nobenega spoštovanja za voljo, ki so jo izrazili volivci, ko mnogih glasovnic sploh še niso prešteli: "Poleg tega, kako neumen bi bil videti vaš tvit, če bo zmagal Joe Biden. Si Slovenija to zasluži?" Ampak Janša mu je zabrusil: "Je to grožnja?" Ischinger pa se tudi ni vdal in je v nedeljo, ko je bilo jasno, da je zmagovalec ameriških volitev demokrat Joe Biden, in da Trump lahko samo še grozi s tožbami, ki jih "neosnovano", kakor zmeraj pristavijo na glavnih ameriških televizijah, vlaga kot po tekočem traku, Janšo še enkrat vprašal: "Majhno vprašanje: ali se je slovenski premier Janša, ki je predčasno že čestital Trumpu, zdaj priključil čestitkam za Joeja Bidna?" V času nastajanja tega teksta se to seveda še ni zgodilo.

Na liniji z Moskvo

Za tvit s čestitko Trumpu je Janšo okrcal tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović: "Upam, da ta način obnašanja ni znamenje, kako se bo obnašal na čelu EU, ker se to v principu ne dela." V Evropski komisiji so v odzivu poudarili, da demokratični proces v ZDA še poteka in da je treba počakati na uradne izide. Ko so ameriški mediji pred tednom dni v petek zvečer Bidna razglasili za zmagovalca, je Janša v soboto znova tvitnil: "Zanimivo. V vseh državah ZDA s tesnim izidom so vložene pritožbe. Sodišča niti odločati še niso začela. Kljub temu osrednji mediji in ne kak uradni organ razglasijo zmagovalca. Čestitke z vseh strani. Vladavina prava pa to."

Trumpu je sicer od evropskih politikov predčasno za zmago čestital tudi madžarski premier Viktor Orban, ki pa je prejšnji konec tedna le obrnil ploščo in je Trumpu pripisal zmago le še v 30 do 40 odstotkih. Tudi Janšev nedeljski tvit še ni sporočal čestitke Bidnu, pač pa: "ZDA so naš strateški partner. Vse slovenske vlade, ki sem jih vodil, so z njimi gradile tesne, prijateljske odnose. Ne glede na to, iz katere stranke je bil predsednik ZDA. Tako bo tudi v prihodnje. Histerija vas, ki ste doslej namesto v Washington hodili v Moskvo, je povsem odveč." V tem tvitu je Janši uspelo mimogrede užaliti še Moskvo.

Ampak se je izkazalo, da je Janša vendarle bolj na liniji Moskve, kot si sam predstavlja. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč prek svojega govorca Dmitrija Peskova v torek sporočil: "Kremelj bo počakal na uradne izide ameriških predsedniških volitev, preden jih bo komentiral. Kajti dosedanji predsednik Donald Trump je najavil tožbe, povezane z volitvami." In poleg čakajočih je očitno tudi Slovenija. Vendar je Putin v nasprotju z Janšo doslej vsaj ostal tiho in se ni ujel v past predčasne čestitke Trumpu. Še več. Bidnovega sina Hunterja je v času predvolilne kampanje celo branil pred Trumpovimi obtožbami in pozdravil Bidnovo napoved ameriške vrnitve k sporazumu o nadzoru jedrskega orožja.

Tega nihče ne bo pozabil. Nihče

Naš sogovornik ta teden, zaslužni predsednik Društva za mednarodne odnose, bivši veleposlanik in publicist Bojan Grobovšek, je opozoril, da je takšno opisovanje bodočega predsednika ZDA v tvitih "skrajno neprimerno in nediplomatsko". In dodal: "Kako nam bodo škodili ti premierovi zapisi, še ne moremo vedeti, toda ne bi se smeli čuditi, če nam v prihodnosti ne bo uspelo s kakšnimi našimi kandidaturami ali prizadevanji." Podobno se je izrazil tudi nekdanji premier in zunanji minister Miro Cerar: "Tviti škodijo verodostojnosti in ugledu Slovenije. Gotovo bomo zaradi njih za kaj prikrajšani, pa tega morda niti ne bomo vedeli."

Konkreten je upokojeni diplomat Roman Kirn: "To, da je bil predsednik vlade prehiter s čestitko Trumpu, ni glavni problem. V tem početju sta dve zelo resni napaki. Prva je ta, da je s prvim tvitom resno užalil novega predsednika ZDA. Še danes dobivam odzive iz ZDA z enim samim vprašanjem: 'Kaj to pomeni?' Iluzija so pričakovanja, da bo to šlo kar mimo. Ta primer je vsepovsod. To bo močno otežilo vsako delo te vlade z ameriško administracijo. Današnje govorjenje, da bomo razvijali dobre in tesne odnose z ZDA, vse to je že splavalo po vodi. Je pa tukaj še druga velika težava. Vemo, da so čezatlantski odnosi na ledišču, prav zato so se v EU zelo trudili, da bi uskladili in poenotili odziv vseh članic EU na rezultate ameriških volitev. Naš predsednik vlade je razbil to enotnost. Ker samo enotna EU je lahko močan in kredibilen partner pri oblikovanju novih čezatlantskih odnosov. In tega, kar je storil Janša, nihče v Bruslju ne bo pozabil. Nihče. Tukaj sta torej samo dve možnosti - ali predsednik vlade tega ne razume ali pa to zavestno ignorira. Ampak teh svojih nepremišljenih in neodgovornih dejanj se je ne nazadnje moral zavedati - saj vendarle hodi v Bruselj in komunicira z najpomembnejšimi ljudmi v uniji! Ni ga namreč politika v EU, ki se ne bi zavedal, da je treba čezatlantske odnose obnoviti, na novo osmisliti, saj jih je Trump v celoti razrušil. Vsi se tega zavedajo, le naš premier ne. Kakšni so njegovi motivi, je lahko retorično vprašanje, kakšne bodo posledice, pa ne."

Dodaja, da Slovenija postaja šibki člen evropske naveze in zaradi tega bo tudi predsedovanje Slovenije uniji v znamenju učinkov teh tvitov. "Na to, da bi bil vrh EU-ZDA v času predsedovanja v Sloveniji, lahko kar pozabimo. Nič od tega ne bomo ne videli ne čutili. In kar je gotovo - ne v Bruslju ne v Washingtonu to ne bo pozabljeno. Minister Anže Logar je imel ta teden dva javna nastopa, zlasti v odboru za zunanjo politiko je zamudil priložnost, da na diplomatsko spreten način, kot se pričakuje od prvega diplomata, poskuša konsolidirati zadevo, zmanjšati storjeno škodo. Zanikanje dejstev in ugovarjanje, da so kritike neresne, vsekakor ni prava pot," še ocenjuje izkušeni diplomat.

Ker je Janša predvsem zunanje ministrstvo (MZZ) postavil v nezavidljiv položaj, nas je zanimalo, kako tam vidijo Janševe odzive na volitve v ZDA, ali so že zabeležili kakšno škodo, ali se nanje obračajo tudi diplomati ter ali je minister v stiku s premierom in ali mu svetuje glede zunanje politike. Odgovori so bili kratki in jih lahko strnemo v tri povedi: na MZZ "ne komentirajo objav na twitterju", "prav v času mandata zunanjega ministra Anžeta Logarja so intenzivirali odnose z našimi evropskimi partnerji in predvsem tudi z ZDA" ter "predsednik vlade in zunanji minister sta glede na naravo dela v običajnem stiku".

Diplomacija: diktatorji, gostilna, ponečedenje, cucki

O Janševi twitter diplomaciji smo se v tem tednu pogovarjali z več uglednimi diplomati, ki pa se, za razliko od upokojenih, razumljivo, ne želijo izpostavljati, saj zasedajo odgovorne položaje v diplomaciji. Kako ocenjujejo početje predsednika vlade? "Njegova ravnanja so neprimerljiva s čimerkoli v celotni moderni povojni politiki in mednarodnih odnosih. Nikoli se ni zgodilo, da bi voditelj demokratične zahodne države, zaveznice in članice EU, tako grobo posegel v predvolilno obdobje in celo povolilna dogajanja - in to v ZDA. To je bilo značilno za diktatorje tipa Gadafi, Husein, iranski ajatole ali Severne Koreje. Ti so sicer tu in tam zbijali šale na račun ZDA, tudi v času volitev. Niso pa tako grobo posegali v volitve in se tako očitno postavili na stran enega kandidata ter celo postavljali pod vprašaj legitimnost volitev v ZDA," poudarja naš prvi sogovornik s precejšnjo diplomatsko kilometrino. Čuti se, da ga kot izkušenega človeka v diplomaciji ravnanje premiera spravlja v obup. Še posebej se mu zdi neverjetno, da so bile na račun Bidna naslovljene osebne žalitve: "To je unikum. Svetovni unikum!"

Ogrožanje nacionalne varnosti

Prav tako kot neverjetne vidi tviteraške dvoboje z izjemno pomembnimi posamezniki v mednarodnem prostoru. Nemudoma izpostavi vplivnega Ischingerja: "Z njim se je pogovarjal, kot da je v gostilni. Oziroma bolje - bil je na ravni otroka, ki mu vzamejo igračo in potem cepeta do onemoglosti!" To bo, ugotavlja, imelo velike posledice znotraj EU: "Evropski mediji so na nogah in se sprašujejo, dobrih sedem mesecev pred predsedovanjem, ali je z njim vse OK. Evropski voditelji se bodo distancirali, kolikor se bo pač dalo. Ta ravnanja, za katera nihče za zdaj nima logične razlage, prav zato, ker so tako nora in 'unikatna', neposredno ogrožajo nacionalne interese države." Nepojmljivo je, dodaja, da se spopadeš z eno od dveh strank v ZDA. "Ta vlada, ki si je zadala nalogo, da bistveno izboljša odnose z ZDA, jih je s premierovim tvitom v enem samem dnevu spravila na nulo. Na še slabšo pozicijo kot pod Karlom Erjavcem," ocenjuje in dodaja, da Janševih tvitov ne zazna nihče iz republikanske stranke, kaj šele, da bi jih retvital. "Zdaj je že jasno, da Slovenije naslednje štiri leta ne bo na radarju ZDA, razen v primeru kakšnega večjega posla. Najbolj občutna posledica pa bo, da nova administracija v Ljubljano ne bo poslala novega veleposlanika."

Logar kot kolateralna škoda

Diplomat še ocenjuje, da je v tej sila nesrečni zgodbi kolateralna škoda zunanji minister Logar, ki mu priznava, da je spremenil način dela na MZZ in začel Slovenijo intenzivneje vračati v mednarodne odnose. Diplomat sicer ocenjuje, da je imel minister nesrečno roko v dveh primerih - z depešo za Svet Evrope in tako imenovanim spremnim pismom komisarju Didierju Reyndersu (o stanju vladavine prava) - a dejstvo ostaja, da je prišlo navodilo "od zgoraj". "Minister je, kot rečeno, pospešil našo diplomatsko aktivnost, ki je že začela dajati prve rezultate, tudi glede odnosov z ZDA. Je pa že nekaj časa - javno sicer ne tako izrazito - vidna napetost med premierom in ministrom, slednji je klofuto dobil že s tem, ko je ostal brez gostiteljstva ameriškega zunanjega ministra. Gostitelj je bil Janša. Če k temu dodamo zadnje dogodke, mora biti jasno, da je zunanji minister dobesedno kastriran. O uspešni zunanji politiki nihče več ne bo mogel govoriti. Več kot očitno je, da je šla twitter komunikacija mimo ministra, mimo MZZ in brez posvetovanj, kaj to pomeni za diplomacijo," je kritičen diplomat.

Opozoril nas je na dejstvo, da se MZZ ni odzvalo na volitve v ZDA, saj si, po domače povedano, ne upa. Minister je v težkem položaju, ocenjuje, saj je v vsem odvisen od šefa. Zato ima to ravnanje predsednika vlade še en pomemben notranjepolitični in znotrajstrankarski značaj. Onemogočanje vedno bolj popularnega ministra in potencialnega kandidata za predsednika stranke. Dobil je sporočilo: dovolj je. Ve se, kje je tvoje mesto. "Minister bo sicer vse zanikal, navzven se bo delal, kot da se ga to ni dotaknilo in da deli premierove poglede, še naprej bo potoval, sprejemal goste v Ljubljani, v bistvu pa je pomembno načet. Izgubil je kredibilnost. Zgodba energičnega ministra in boljše zunanje politike je zaključena, kot je zaključen projekt predsedovanja EU. Vrha EU-ZDA, ki ga je minister želel organizirati v Sloveniji, seveda zdaj zagotovo ne bo," je sklenil.

V tujini smo ujeli še enega slovenskega diplomata. "Ko govorimo o tem, kako se ravna v takem primeru, je treba zagotovo pogledati v Estonijo, kjer so 'odrezali' notranjega ministra, ki je Bidna označil za pokvarjenca oziroma korumpirano osebo. Preprosto zato, ker se v tej državi zavedajo pomena odnosov z ZDA, vedeli pa so tudi, da bo to ogrozilo vlado, če ne bodo ukrepali."

Bi bilo kaj podobnega možno v Sloveniji? Kaj bi rekel ministru, če bi bil njegov svetovalec? "Rekel bi mu, naj odstopi oziroma resno razmisli o odstopu. Toda pri nas gre za prvega ministra. Prav zato je pri nas možnost, da bi se umaknil predsednik vlade ali odstopil zunanji minister, znanstvena fantastika. Bi pa minister lahko razmislil, kako državo potegniti iz te zagate, diplomatsko. Stvari so namreč preveč resne in minister doslej ni zmogel napora, da bi nas nekako elegantno izvlekel, zato bodo posledice še toliko večje. Takšno početje je skregano z realnostjo."

Rešitev? Matej Tonin

Tukaj so razmisleki še tretjega uglednega diplomata. Tudi pri njem se čuti, da se zaveda resnosti položaja, v katerega so državo in njeno diplomacijo potisnili premierovi tviti: "Težave bodo predvsem za tiste - v mislih imam predvsem Slovenijo, Madžarsko in Poljsko -, ki se ne bodo prilagodili dejstvu, da je bil Donald Trump poražen. In kdor tega ne razume ali ne bo razumel, bo poražen. V vseh pomenih. Za začetek bo izločen iz novonastajajoče enotnosti, ki se glede ZDA izrisuje v EU. In če sem zelo grob, bo tisti, ki se norčuje iz ZDA, plačal visoko ceno." Ne dvomi, da se bodo na Poljskem in Madžarskem prilagodili. Zelo ga čudi Janševo vztrajanje pri Trumpu: "Tudi če bi ta zmagal, ne Slovenija ne premier od tega ne bi imela nič. Torej?" Diplomat ob tem izpostavlja predvsem obnavljanje s Trumpove strani povsem uničenega zavezništva ZDA-EU. "Ta obnovitev je ključna, je skrajni čas, da se je začela dogajati, in je pogoj preživetja v spopadu s Kitajsko. Le skupaj se ji bo mogoče zoperstaviti. In tega premier ne razume ali pa noče razumeti."

Ko se ozira po domovini in po rešitvah - te vidi, zanimivo, v predsedniku NSi Mateju Toninu. Blamažo v uniji lahko učinkovito razreši, je prepričan, saj njegovi odzivi glede volitev v ZDA kažejo, da je s svojimi besedami mislil resno. Vidi ga kot ključnega človeka, ki lahko sanira odnose, a le, če bo izkoristil priložnost. In če bo videl in razumel, da je liderstvo na desni zdaj odprto, na voljo, na prodaj. "Tonin ima zgodovinsko priložnost, le iz svoje comfort zone mora," ocenjuje diplomat. Čeprav se nam po Evropi smejijo, dodaja, to ni glavni problem, glavni problem je, da je Janša obračunaval z ljudmi, ki bodo sestavljali vrh nove ameriške administracije, kot denimo Michael Carpenter (ki se omenja kot novi ameriški zunanji minister).

Izpostavlja pa diplomat še eno zelo resno posledico premierovega početja. In pri tem nič kaj diplomatsko ne izbira besed: "Predsednik vlade se namreč ni ponečedil le na ZDA, pač pa predvsem na Nemčijo, kar je v primeru tega nesrečnega tvitanja največja tragedija. Nemčija je od članic EU najbolj trpela pod Trumpom. In kdo je najbolj odvisen od Nemčije? Slovenija." Tako kot drugi izpostavlja Janšev spor z enim najpomembnejših figur nemške diplomacije: "In ko bi človek pričakoval vsaj občutljivost glede odnosov z našo najpomembnejšo gospodarsko partnerico, se je zgodil še Janšev spor z Ischingerjem. Noro." Ob tem opozarja, da bo moralo na ključnem položaju v Sloveniji kmalu priti do spremembe, če želimo popraviti to katastrofo.

"A joke" država

Za pojasnila smo prosili še enega diplomata, dobrega poznavalca odnosov z ZDA. Njegove napovedi niso tako črnoglede, a kot bomo videli v nadaljevanju, tudi optimistične ne. Pravzaprav niti malo optimistične. "Kakšnih globljih posledic za odnose z ZDA to ne bo imelo. Čez pol leta bo to ena grenka prigoda, ki se ji bomo kislo nasmehnili ob srečanju z ameriškimi sogovorniki. Za ZDA - Bidna - Slovenija ni tako pomemben partner, da bi se z nami kaj posebej ukvarjali. Bo pa vlada verjetno poskušala z dejanji popraviti fiasko oziroma dokazati lojalnost ZDA in čezatlantskim odnosom; z G5, odnosi s Kitajsko, glasovanjem v mednarodnih organizacijah ..." ocenjuje. Tudi zelo dramatičnih posledic v EU ne vidi: "Naši partnerji počasi dojemajo, da je to neka 'nova' Slovenija, drugačna od tiste, ki so jo poznali vse od začetka članstva. Da je tudi Slovenija postala zgolj ena od teh novih držav, ki se ne morejo rešiti dediščine železne zavese. Pa čeprav Slovenija nikoli ni bila njen del." Tudi on ocenjuje, da vrha EU-ZDA ne bo v Sloveniji, pa tudi v obnovi odnosov EU-ZDA ne vidi (več) pomembnejše vloge Slovenije.

In nadaljuje: "Največ posledic teh tvitov bo za kredibilnost naše države v mednarodnih odnosih. Spoštovanja si z njimi nismo pridobili. Lahko pričakujemo, da se bomo v prihodnje še bolj kompromitirali s svojo nenačelnostjo in uslužnostjo, ravno zato, da bi popravili vtis pri novi administraciji. Glede na to, da niti predsednik niti koalicijski partnerji - razen neiskrenih izjav, ki imajo cilj zgolj prebroditi medijski pritisk - ne reagirajo na stališča predsednika vlade, ta postajajo stališča Slovenije. Postajamo 'a joke', država, ki je izgubila kompas. Država, ki se oddaljuje od 'jedra EU', k čemur smo se sicer zavezali v strategiji zunanjih odnosov, oziroma od francosko-nemškega vlaka, kot je to jedro poimenoval predsednik." In če bi se naš sogovornik prelevil v zunanjega ministra, kaj bi naredil, kako saniral položaj? "Vse dokler predsednik vlade ne vidi, da je kaj narobe, njegov minister ne more/ne sme narediti nič. Razen da bomo podpirali ZDA pri vsaki neumnosti. Popravili bi lahko zgolj z ostrim reagiranjem predsednika države ter dejanskim ropotom koalicijskih strank. Tega pa ni." In kako bo vlada sanirala odnose? "Tvite lahko vidite kot črni oblak na nebu SLO-ZDA-odnosov, ki ga je treba odstraniti, da bodo odnosi spet iskreni in partnerski. Vlada ga bo poskušala odstraniti tako, da bo nekritično uslužna za vse prošnje ZDA. S tem bo oblak odstranjen, a mi bomo mokri kot cucki. V posmeh partnerjem v EU. Oblak bi resnično odstranili samo z iskrenim opravičilom predsednika vlade in spremembo njegovega obnašanja, ki bi sledila resnemu pogovoru državnega vrha in koalicije."

Biden ne bo razbijal blokad EU

Problem zunanje politike pod Janšo je prav gotovo tudi njeno spogledovanje ali že kar pozicioniranje na vzhod Evrope, kjer pravzaprav Slovenija nikoli ni bila. Predvsem Madžarska in Poljska imata drugačen pogled na vladavino prava, kakor velja za druge članice EU. Zavoljo zganjanja svoje iliberalne demokracije, ki da se vrača k starim vrednotam, kjer ni prostora za pravice manjšin, homoseksualcev, za ateizem, do splava, kjer naj bi bile neodvisne demokratične institucije od sodstva do univerz podrejene vsakokratni oblasti ..., se upravičeno bojita, da bosta zaradi tega v EU izolirani. Ker se avtoritativni refleksi in kršitve vladavine prava ponavljajo in krepijo, jima Bruselj že grozi z odtegnitvijo finančnih podpor, tudi podpor ob pandemiji covida-19. Če bi bil izvoljen Trump, bi morda lahko Viktor Orban in Jaroslaw Kaczynski upala, da jima bo to bruseljsko blokado pomagal razbijati. Biden pa tega gotovo ne bo počel.

V odnosu do ameriških volitev v resnici lahko razberemo zemljevid odnosov znotraj EU. Ta se je zaman skušala v svoji politiki do ZDA navzven poenotiti, saj ji je Trump metal polena pod noge v trgovinski oziroma carinski politiki, pri prizadevanjih za preprečevanje podnebnih sprememb, pri spodbujanju brexita brez dogovora ...

V roke Boruta Pahorja

Slovenija bo seveda nekako morala priti ZDA naproti tudi pod Bidnom. Toda lahko se upravičeno bojimo, da bo njena žrtev oziroma cena spričo premierovih neprimernih tvitov precej višja. Kaj bo to, težko napovemo. Tega občutka ne morejo odpraviti niti optimistične razlage Logarja, ki skušajo minimalizirati pogubne učinke Janševe spletne komunikacije. Logar tako, kot da se nič ni zgodilo, smelo napoveduje, da bo Slovenija v času svojega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta storila vse, da pripravi vrh EU-ZDA, ki ga ni bilo že vse od leta 2014. In to z udeležbo ameriškega predsednika. Ampak kakšen bi to bil signal, če bi po vsem naštetem Biden pristal na kaj takega? Verjetno bo takšen vrh prej pripravila Francija, ki bo predsedovala za Slovenijo. Francija, katere nekdanji predsednik Jacques Chirac je ob pridružitvi koaliciji voljnih novim evropskim demokracijam, tudi Sloveniji, pred napadom na Irak zabrusil, da bi bilo bolje, ko bi bile kdaj tiho.

​Da pa Slovenija na neki nerodni način že poskuša vsaj malo sanirati pretečo škodo, kaže četrtkovo glasovanje Slovenije v pristojnem gremiju OZN. Tokrat je glasovala zoper resolucijo o pravicah Palestincev do zdravja na Golanski planoti, okupirani po Izraelu, in to skupaj z Madžarsko, Češko in Nemčijo. Slednja sicer zmeraj tako glasuje zavoljo zgodovinskega bremena holokavsta. Doslej je Slovenija vedno glasovala za palestinske pravice, tako kakor večina članic EU. Se je s tem glasovanjem skušala na hitro prikupiti Washingtonu?

Janša se je s svojimi čudaškimi tviti ustrelil v koleno, pa če se tega zaveda ali ne, ugotavlja še naš peti neimenovani slovenski diplomat: "Priseganje na novo, uspešnejše sodelovanje Slovenije z ZDA, ki da postaja prioriteta slovenske zunanje politike, je zgolj retorično. Odnosi z ZDA so bili pod prejšnjimi vladami sicer resnično zanemarjeni. Morali bi imeti neki restart, a ta vlada ga bo z Bidnom na drugi strani Atlantika težko dosegla, saj si je s tviti po nepotrebnem zmanjšala manevrski prostor. Za nameček bi se zdaj kot akter te politike vzpostavil slovenski predsednik Borut Pahor. Vendar bo to imelo svojo ceno," opozarja sogovornik, "predsednik seveda nima izvršilne moči, kakršno ima premier. Zato bo vse ostalo zgolj pri vljudnostnih izmenjavah mnenj, morda celo pri kakšni skupni fotografiji. Upravičena je bojazen, da na ves glas razglaševana Logarjeva nova, agilnejša in učinkovitejša slovenska zunanja politika na tem področju še dolgo ne bo mogla pokazati oprijemljivih rezultatov."

O ZDA veliko, o Janši - nič

Na predsednika republike, ki je čestital Bidnu in na katerega bi se lahko preneslo "breme" odnosov z ZDA, smo sicer naslovili več vprašanj; od tega, kako kot sokreator zunanje politike ocenjuje odzive na tvite predsednika vlade, do tega, kakšen vpliv bodo imeli premierovi twitter spori z najbolj izpostavljenimi ameriškimi in evropskimi diplomati. Zanimalo nas je tudi, ali bo kot sokreator zunanje politike opozoril premiera na početje, ki je skregano z vsemi diplomatskimi običaji in protokoli, in kako bo omejil zunanjepolitično škodo, ki jo povzroča premier. Odgovori iz predsednikovega urada so bili pričakovano - diplomatski. Lahko bi celo rekli, da prazni. Nič o predsedniku vlade, nič o tvith, nič o škodi. Zato jih ne povzemamo, kot tudi ne moremo povzeti odgovorov predsednikovega svetovalca za zunanjo politiko Ernesta Petriča, saj jih do sklepa redakcije nismo prejeli.