Jana Juvan
Odpadanje pregledov, zaustavljen javni promet, strah pred okužbo, okužba ... Vse to je lahko prispevalo k porastu mrtvorojenosti, ki so ga raziskovalci poimenovali “kolateralna škoda pandemije”.
V Nepalu je število mrtvorojenih naraslo za kar 50 odstotkov, s 14 na 1000 rojstev, kolikor je bil kazalnik pred epidemijo in vsesplošnim zaprtjem, na 21 mrtvorojenih na 1000 rojstev.
Tudi v švedski študiji ocenjujejo, da je povečanje deleža mrtvorojenih otrok najverjetneje posledica tega, da je epidemija vplivala na slabši dostop do predporodne oskrbe. Podoben trend so zaznali tudi v eni večjih londonskih bolnišnic St. George's. Tam so zabeležili kar štirikratni porast mrtvorojenih.
Kakšno pa je stanje Sloveniji?
V Nepalu je število mrtvorojenih naraslo za kar 50 odstotkov, s 14 na 1000 rojstev, kolikor je bil kazalnik pred epidemijo in vsesplošnim zaprtjem, na 21 mrtvorojenih na 1000 rojstev.
Tudi v švedski študiji ocenjujejo, da je povečanje deleža mrtvorojenih otrok najverjetneje posledica tega, da je epidemija vplivala na slabši dostop do predporodne oskrbe. Podoben trend so zaznali tudi v eni večjih londonskih bolnišnic St. George's. Tam so zabeležili kar štirikratni porast mrtvorojenih.
Kakšno pa je stanje Sloveniji?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
