Znani so možni datumski intervali volitev prihajajočega leta 2022 in politične stranke se v pripravah nanje ne obirajo. Če bodo volitve redne, se bodo lahko najprej 24. aprila in najkasneje 5. junija merili na državnozborskih volitvah. Napetosti med koalicijo Janeza Janše in združeno opozicijo pod imenom Koalicija ustavnega loka tudi po parlamentarnih počitnicah niso potihnile, še več, v prehodu v pregovorno, vendar zato nič manj resnično vročo politično jesen so se povečale. Novi točki konfrontacije v državnem zboru bosta že kmalu interpelaciji ministrov javnomnenjsko strmoglavljene SMC Marjana Dikaučiča in Simone Kustec. Poleg dolgo pričakovanega kongresa stranke, ki so ga v Celju izpeljali v izteku preteklega tedna in ki naj bi Zdravku Počivalšku služil kot nov začetek strankarskega delovanja, do konca koledarskega leta prihaja še nekaj programskih konferenc, kongresov in klavzur. Sogovorniki iz parlamentarnih strank zatrjujejo, da so strankarski mehanizmi v polnem pogonu: pilijo se programski dokumenti, prečesavajo nabori kandidatov in domišljajo poti, po katerih bi se lahko najučinkoviteje dokopali do volivk in volivcev.
SAB po novo ime
Piarovsko najbolj pompozno strankarsko krepitev je uspelo uprizoriti Alenki Bratušek. Predsednici SAB, stranke, ki je med strankami leve sredine javnomnenjsko na repu, je v svoje vrste uspelo pritegniti 250 novih članov, večinoma nekdanjih desusovcev, in pričakuje, da bi lahko k njim prestopilo vsaj še enkrat toliko bivših članov upokojenske stranke. Kot pravijo nekateri naši sogovorniki, se ne bojijo, da bi tako velika skupina, ki je prešla iz ene v drugo stranko, v SAB delovala svojeglavo ali uporniško. Novo pridružene člane naj bi tudi že predhodno postavili pred dejstvo, da prenašanja sporov iz konfliktnega Desusa v SAB ne bodo tolerirali. Pri Bratuškovi so zagnali tudi priprave na programski kongres, na katerem se bodo sešli v prvi polovici oktobra. "Naš cilj je priprava programskega dokumenta, v katerega bomo jasno zapisali, za kaj se zavzemamo in kje so meje, ki jih ne bomo prestopili. Naše temeljne socialno-liberalne vrednote so močno javno šolstvo, javno zdravstvo, neodvisni mediji, pravna država, neposeganje v delo policije in svobodno gospodarstvo," pravijo. Mnogi poznavalci političnega dogajanja vzporedno s širitvami stranke nekdanje premierke sicer vidijo tudi priložnost za nekatere druge premike, začenši s spremembo imena. Kot smo neuradno izvedeli, razmislek v stranki o tem obstaja in bi se lahko to zgodilo že kmalu, vendar odločitev, ali se bodo iz personalizacije SAB izvili pred volitvami ali po njih, še ni padla.
Čeprav se v NSi v tokratni Janševi vladi od destruktivne SDS v dejanjih nikoli niso odmaknili, ji ostajajo zvesti in se še naprej deklarirajo za sredinsko stranko
Preseči antijanšizem
Krepitev Bratuškove bi lahko zasejala strah v še eni stranki, poimenovani po njenem predsedniku, to je LMŠ. Vendar so nekateri naši sogovorniki iz te stranke prepričani, da jim SAB, ki da se osredotoča na reševanje ozkega polja težav Slovenije, dolgoročno ne more parirati. Neredke so špekulacije, da se v stranki Marjana Šarca, ki javnomnenjsko pada, na predsednika pritiska, da na volitvah doseže dober rezultat. Naši sogovorniki Šarcu v bran tovrstne ugotovitve odbijajo in tudi ne želijo problematizirati večkrat impulzivnih, tveganih dejanj in soloakcij, ki jih Šarcu radi očitajo v Koaliciji ustavnega loka. Kot pravijo v LMŠ, se osredotočajo predvsem na nadgradnjo programa. Zadnje dejanje bo kongres, ki ga bodo izpeljali najpozneje do konca leta. "Glavna usmeritev našega programa so javno zdravstvo, prehod na zeleno gospodarstvo, okolju prijazna politika, digitalna preobrazba, pokojninski sistem, javni sektor, vrnitev neodvisnih institucij in depolitizacija nacionalnovarnostnega sistema," pravijo v stranki. Državljanke in državljane bodo v naslednjih mesecih prepričevali, da programsko niso izpraznjeni; da so sposobni dajati vsebinsko alternativo obstoječi opciji in da lahko presežejo golo nasprotovanje Janši. Antijanšizem po njihovem namreč pomeni več kot to, med drugim "nasprotovanje njegovi destruktivni miselnosti in potezam, s katerimi ob pomoči in podpori servilnih koalicijskih partnerjev krati demokracijo, uvaja zametke avtoritarnega, si z nastavljanjem vdanih posameznikov podreja neodvisne institucije oziroma jih onemogoča ter ne skriva skomin po nadzoru vsega in vseh". Antijanšizem je za LMŠ tudi normalizacija države: "Gre za vnovično vzpostavitev sistema vrednot, etičnih standardov, ravni komunikacije in za dojemanje, kaj je prav in kaj narobe."
SD stavi na teren
Predvidoma do konca septembra je pričakovati sklenitev dogovora o povolilnem sodelovanju strank Koalicije ustavnega loka. Poziv za sopodpis je na liderje SAB, SD in Levice Šarec naslovil pred tedni in z neusklajeno potezo razgalil šibkosti združbe, ki si želi preprečiti Janšo 4.0. Zaostrena borba za prevzem primata in več prostora pred mikrofoni in kamerami poteka zlasti med Šarcem in predsednico SD Tanjo Fajon. Vodja poslancev SD Matjaž Han je nedavno v Večeru ocenil, da ima predsednica njegove stranke več mandatarskega potenciala in da je Šarec svojo priložnost že izkoristil. Kot naslednjo predsednico vlade jo je ob dogovorni predaji predsedniškega mesta suvereno napovedal tudi že njen predhodnik Dejan Židan. Fajonova se je sicer v zadnjih tednih z vseslovensko turnejo pogovorov z državljani "Slišimo vas" posvetila terenskemu delu. Prihodnjo soboto bodo turnejo zaključili v središču Ljubljane, pravijo v stranki: "Še isti dan se bo širše vodstvo stranke sestalo na klavzuri, na kateri bo Tanja Fajon predstavila cilje in strategijo nastopa na volitvah." Sredi oktobra bodo tudi v SD izpeljali programsko konferenco stranke in sprejeli osnutek programa, temu pa bo sledila "večmesečna javna razprava o rešitvah, saj želimo s civilno družbo, sindikati, gospodarstvom, strokovnjaki in nevladnimi organizacijami vključujoče predebatirati naš program in vanj vključiti tudi njihove ideje, rešitve in pričakovanja". Predvidoma oktobra bo stranka potrdila večino kandidatnih list. Bistveno bolj skrivnostni do tem, na katere bodo stavili, so v stranki Levica in jih ne razkrivajo. Kongres bodo izpeljali približno tri mesece pred državnozborskimi volitvami, na njem bodo namreč potrjevali kandidatno listo in volilni program. "Glavna tema, s katero se ukvarjamo, je plan dela, ki zajema aktivnosti do konca letošnjega leta, pripravo na volilne kampanje ter vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko pripravo stranke na izzive, ki so pred nami," nam je dejal koordinator te stranke Luka Mesec.
Desusovo umiranje na obroke se še ni zaključilo
Kongres za kongresom
Precej odkrito polagajo karte na mizo v koalicijski NSi, katere predsednik Matej Tonin je na zadnjem strankarskem srečanju v Žužemberku izkazal interes za povezovanje čez politično sredino. Čeprav se v tokratni Janševi vladi od destruktivne SDS v dejanjih nikoli niso odmaknili, ji ostajajo zvesti in se še naprej deklarirajo za sredinsko stranko. Kongres v NSi izpeljejo vsako leto, novembra letos bo na sporedu programski. V kakšnem obsegu bo v luči nepredvidljivih epidemioloških razmer terenski in v kakšnem digitalni, še niso dorekli. Daljšo in trnovo pot pa ima pred seboj stranka SMC, o kateri se ta hip zdi, da je zunajparlamentarni status neizogiben. Na četrtkovem kongresu si je v družbi političnih sopotnikov SDS in NSi, predstavnikov manjših neparlamentarnih strank in nekaterih gospodarstvenikov zastavila novo "revitalizacijsko" strategijo. Po pojasnilih liderja Zdravka Počivalška, ki so mu v času sodelovanja v Janševi vladi pobegnili štirje poslanci in še bistveno več članov, javnomnenjska podpora njegovi SMC pa je povsem usahnila, bodo stranko reševali v treh stopnjah. Najprej se bodo združevali, nato povezovali in na koncu sodelovali. Še do konca tega leta naj bi se, in temu bodo namenili še en kongres, združili z Gospodarsko aktivno stranko Alojza Kovšce. Zatem naj bi novi združeni stranki nadeli tudi novo ime. Na tokratnem srečanju, na katerem je posebno veliko naklonjenost stranki in njenemu predsedniku izkazal prvak SDS Janša, so sicer potrdili prioritete stranke. Te so zeleni in digitalni prehod gospodarstva, družbe in države, nadaljevanje debirokratizacije, razvoj za vse regije, stanovanjska politika, celovita demografska politika, potencial logistike, medicinske konoplje in slovenskega lesa.
Kaj lahko reši Desus
In medtem ko je političnim strategom SMC uspelo izčistiti do te mere, da imajo pri njenem nadaljnjem preoblikovanju praktično odprte roke, so v bistveno slabšem položaju še preostali temelji stranke Desus. Turbulentno obdobje, ki ga poznavalci dogajanja vse glasneje enačijo z umiranjem na obroke, se še ni zaključilo. Člani Desusa so se s predsednikom Ljubom Jasničem sestali na klavzuri, v prihodnjem tednu bodo izpeljali izvršni odbor in svet stranke. Kako živ in realen je predlog o izključevanju poslancev, bo kmalu postalo jasno, lahko pa bi bili (vsaj ob) Branka Simonoviča. Ta je potrdil razmisleke o izstopu iz stranke, ne pa tudi o opustitvi poslanskega stolčka.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je napovedal, da se bodo v prihodnjih tednih in mesecih "posvetili predvsem delu na terenu, delu s podporniki, člani, volivci", kongres pa bodo izvedli spomladi naslednje leto. Tudi na SDS smo naslovili vprašanji, katere aktivnosti nameravajo v stranki do konca tega leta izpeljati in katerim temam se bodo posvetili, vendar odgovorov nismo prejeli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
