(TEHNOLOGIJE) Na udaru starejši, a varen ni nihče

V mesecu oktobru zaznamujemo Evropski mesec kibervarnosti, ko vse članice EU ozaveščajo državljane o spletnih nevarnostih, še posebej o ribarjenju za podatki oziroma o phishing prevari, ki predstavlja globalni varnostni izziv. V Sloveniji so letos v središču starejši uporabniki in njihove digitalne veščine, so sporočili z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT in ministrstva za digitalno preobrazbo in izpostavili, da je pomembno, da starostnikov ni strah vprašati za pomoč.

Po besedah vodje odzivnega centra SI-CERT Gorazda Božiča v zadnjih dveh letih zaznavajo več kot 30-odstoten porast phishing prevar oziroma ribarjenja za podatki, kjer je najučinkovitejša zaščita ravno ozaveščenost in informiranost uporabnikov. “Opažamo, da še posebej starejši uporabniki bolj zaupajo pošiljateljem, ki pod krinko bank, logističnih podjetij ali celo javnih institucij (na primer FURS) zahtevajo vnos gesel in drugih podatkov. Izpostavljamo tudi druge spletne goljufije, na primer lažne kredite, ljubezenske prevare, kjer prav tako vidimo pogostejše zlorabe ravno med starejšo populacijo, ter zavajajoče oglaševanje nepreverjenih ponudnikov zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. Vse opisane prevare imajo skupno lastnost – manipulirajo s čustvi, proti čemur se ne moremo boriti s programskimi rešitvami, ampak moramo naučiti uporabnike, kako prepoznajo glavne pristope spletnih goljufov,” je povzel Božič.

Kot je izpostavila ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh, “digitalne tehnologije vplivajo na kvaliteto našega vsakdanjega življenja, za kar pa potrebujemo digitalne veščine. Po podatkih raziskav je delež uporabnikov brez digitalnih kompetenc največji v starostni skupni med leti 65 in 74, medtem ko podobne analize v starostni skupini nad 75 let niso bile opravljene. Velike razlike nastajajo tudi med ruralnim in urbanim okoljem”. V ta namen so na ministrstvu pripravili projekt Mobilni heroji, ki ga izvajajo v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje in Simbiozo. “Projekt z lokalnim delovanjem pripomore k digitalnemu opismenjevanju državljanov in državljank po vsej državi,” tako ministrica Stojmenova Duh. Tudi na portalu Varni na internetu so na voljo gradiva za izvedbo tematskih delavnic. Od tega, kako prepoznati spletno goljufijo, kako preveriti spletno trgovino, do varne rabe pametnih telefonov in zaščite elektronske pošte.

Tudi v Centru kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije opažajo, da se število kibernetskih in varnostnih incidentov še naprej povečuje. Njihovi strokovnjaki so v prvi polovici letošnjega leta vsak mesec obravnavali za več kot 65 odstotkov več varnostnih incidentov kot v letu 2022. Najpogostejši vzroki varnostnih incidentov so zlonamerni programi, napadi DDoS ter izguba, razkritje in kraja podatkov, vse pogostejši pa so tudi napadi, ki se največkrat začnejo s spletnim ribarjenjem (phishing), nadaljujejo pa z izsiljevanjem napadenega.

“Spletni kriminalci na nas v digitalnem svetu prežijo ves čas in vsepovsod. Kako varni smo, pa je v veliki meri odvisno od nas samih. Svoje podatke razkrivamo v različnih spletnih nagradnih igrah in jih vpisujemo na sumljivih spletnih straneh, kar povečuje tveganje za zlorabe,” poudarja Janez Anžič, direktor Telekomovega operativno-storitvenega centra. “Vprašanje je, ali smo dovolj skrbni pri poslovanju preko spleta, pa tudi pri tem, kaj objavljamo na družbenih omrežjih. Izjemnega pomena je, da smo pri uporabi elektronske pošte preudarni, da imamo kakovostna in močna gesla, ki niso enaka na vseh naših digitalnih kanalih. Ko gremo od doma, po navadi preverimo, če imamo zaprta vsa okna, in zaklenemo vrata. Na enak način moramo poskrbeti za zaščito na vratih svojega digitalnega sveta,” zaključi.