Tehnološka vojna v naših žepih: ZDA - Kitajska 1:?

Ukrepi ZDA, v mislih imamo splošno prepoved za ameriška podjetja, da poslujejo s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost države, oziroma “nezakonito” omejevanje poslovanja družbe Huawei, kot odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa imenujejo pri kitajskem telekomunikacijskem gigantu, se odražajo v precej manjšem zanimanju za mobilnike trenutno drugega največjega proizvajalca. Namestnik predsednika Huawei Ken Hu je ameriške omejitve primerjal kar z berlinskim zidom, ki si ga nihče ne želi. Kot je ugotovila spletna stran PriceSpy, ki po več državah spremlja zanimanje za različne znamke, je v zadnjih dneh Huawei zanimal precej manj uporabnikov, globalno naj bi zanimanje za njihove mobilnike upadlo za kar 26 odstotkov. Te klike sta pobrala vodilni Samsung (13-odstotno povečanje) in Xiaomi (19-odstotno povečanje).
Ameriški tehnološki mediji so takoj izkoristili priložnost in objavljajo prispevke z naslovi: Katere alternativne telefone izbrati, če vas je strah omejitev, povezanih s Huaweijem? Tudi uporabniki upravičeno premišljujejo, ali velja 900 evrov nameniti za nakup telefona s (trenutno) negotovo prihodnostjo. Posledice omejitve občuti tudi Honor, hčerinska družba Huaweija, ki je pred časom stopil na samostojno pot in prav minuli teden v Londonu predstavil svoj najnovejši mobilnik Honor 20. Zavoljo opisane negotovosti so, kot so objavili kolegi novinarji, ki so bili prisotni na predstavitvi, odpovedali vse intervjuje in zadržali testne mobilnike.
Po prvotni prepovedi je sicer prišlo 90-dnevno podaljšanje licence. Novi dan D, ki ga vsi polni pričakovanja čakamo, je 19. avgust. Do takrat velja status quo. Prvi mož in ustanovitelj telekomunikacijskega giganta Huawei Ren Zhengfei si sicer ni mislil, da bodo zgledu ameriških sledila tudi evropska podjetja. Denimo angleški ARM, ki z njimi prav tako več ne sodeluje. A kot rečeno, zaloge komponent tačas še potujejo na Kitajsko.