Saša Britovšek
Devetinpetdesetletni Clooney, soimenjak tragično umrlega Georgea Floyda, ki je postal simbol upora proti rasizmu, opominja, da tudi če se ljudi ne prodaja in ne kupuje več, to še ni razlog za hvalo. Da Amerika potrebuje sistemske spremembe na področju kazenskega pregona in pravosodja. In to je povleklo ljudi na ulice.
ZDA ne pomnijo takšne vstaje ljudstva, kot se dogaja v zadnjih dneh. V vseh zveznih državah so vsak dan protesti, manjši in velikanski. Gibanje, ki bi sicer potrebovalo dolge premišljene priprave in neštete pozive, se dogaja spontano. Ne le tam, sledijo jim istomisleči na vseh koncih sveta, ki opozarjajo, da smo vsi v istem boju. In vsak, ki je ali je bil kdaj del katerekoli manjšinske skupine, razume, kako je biti tarča sistema. Že danes, tri tedne kasneje, si je težko zamisliti, da se je iskra upora in gibanja Black Lives Matter, Življenja temnopoltih štejejo, zanetila s smrtjo ene osebe v nekem ameriškem mestu. S smrtjo šestinštiridesetletnega Georgea Floyda oziroma posnetkom njegove smrti 25. maja v Minneapolisu pod neusmiljenim kolenom ameriškega policaja. Ker podobni primeri obstajajo že desetletja.
Milijoni donacij in skesani obrazi
Dejstvo, da njihov glas šteje, da se jih daleč sliši in vidi, ker imajo možnost biti glasni, proaktivni, je k ukrepanju spodbudilo številne ameriške javne osebnosti. Sledijo načelu: edini napačen odziv na gibanje Življenja temnopoltih štejejo je molk. Nekateri so molk prekinili na ulicah, v prvih protestnih vrstah in s transparenti, drugi opozarjajo na nujnost sprememb po spletu, tretji se odzovejo z donacijami pomoči dobrodelnim organizacijam ali pa kje uporabijo svoj vpliv, da spodbujajo k odgovornosti in enakopravnosti tam, kjer je to najbolj potrebno - v politiki in na vodstvenih položajih podjetij.
Že v prvih dneh po tragičnem dogodku je v znak podpore gibanju Življenja temnopoltih štejejo globoko posegla v svoj bančni račun in donirala okrogli milijon dolarjev dobrodelni organizaciji Colour of Change igralka Jennifer Aniston. Sledili so ji, z manjšimi in večjimi donacijami organizacijam, ki se borijo za rasno enakopravnost, že upokojeni košarkarski zvezdnik Michael Jordan, reper Kanye West, igralka Angelina Jolie, hollywoodski par Blake Lively in Ryan Reynolds, pevec Michael Buble, Drake, Chrissy Teigen in številni drugi.
“Vedeti moramo, da je za milijone Američanov to, da so zaradi barve svoje kože obravnavani drugače, tragično, boleče in noro normalno. Pa najsi bo v stiku z zdravstvenim sistemom, kazenskim pravosodjem ali pa le med tekom v okolici doma, morda med opazovanjem ptic v parku. Ne, to ne bi smelo biti normalno, ne leta 2020 v Ameriki. Če želimo, da bodo naši otroci odraščali v državi, ki sledi najvišjim idealom, se moramo bolj potruditi. Lahko se bolj potrudimo,” je razmišljal Barack Obama, ki je leta 2009 prisegel kot prvi temnopolti ameriški predsednik.
Rasizem kot vsakdanja normalnost
"Vedeti moramo, da je za milijone Američanov to, da so zaradi barve svoje kože obravnavani drugače, tragično, boleče in noro normalno. Pa najsi bo v stiku z zdravstvenim sistemom, kazenskim pravosodjem ali pa le med tekom v okolici doma, morda med opazovanjem ptic v parku. Ne, to ne bi smelo biti normalno, ne leta 2020 v Ameriki. Če želimo, da bodo naši otroci odraščali v državi, ki sledi najvišjim idealom, se moramo bolj potruditi. Lahko se bolj potrudimo," je razmišljal Barack Obama, ki je leta 2009 prisegel kot prvi temnopolti ameriški predsednik. Nekdanja prva dama Michelle Obama ga je podprla z izjavo, da sta rasizem in opozarjanje na barvo kože realnost, s katero so mnogi odraščali in se naučili z njo živeti. "A če jo želimo ustaviti, ni le stvar temnopoltih. Je stvar belopoltih, črnopoltih, vseh ... Vsi se moramo lotiti neprijetnega dela, da izkoreninimo rasizem."
Vsi se moramo lotiti neprijetnega dela, da izkoreninimo rasizem
Diskriminacija v zabavni industriji
V svoji glasbeni karieri se je z rasističnim opazkami soočala tudi Mel B, članica v devetdesetih letih popularne britanske zasedbe Spice Girls. Na neprijetne izkušnjah in dogodke izpred dvajsetih let se je Melanie Brown spomnila v intervjuju za časopis Daily Star v podporo gibanju BLM. "Med snemanjem videospota Wannabe je stilist želel, da si zravnam neukrotljive kodre, a sem to zavrnila. Moji lasje so moja identiteta! Včasih je bil rasizem, s katerim sem se soočala kot članica Spice Girls, zelo očiten in brezsramen. Ne bom pozabila, kako me je na Floridi lastnica prodajalne dizajnerskih oblačil prosila, naj zapustim lokal, ko smo vanj vstopile vse punce skupaj. Takoj smo vse tudi izstopile, dekleta pa so bila presenečena, da se jaz sama nad tem sploh nisem čudila. Kot temnopolta oseba si na nek način vedno pripravljen na takšen pripetljaj."
