Učbeniška politika: Ko so topovi in tanki pomembnejši od znanja

Delovni zvezki za osmošolca znesejo okoli 140 evrov na eni šoli in 20 evrov na drugi šoli, 100 evrov za delovne zvezke šestošolca ... kje so še stroški ostalih šolskih potrebščin, razlagajo starši, da so šolske potrebščine drage in da se znesek, ki ga morajo zanje odšteti, razlikuje od šole do šole. Da so stroški šolanja ena večjih skrbi staršev, opažajo tudi v dobrodelnih organizacijah, kjer vsako leto pri nakupu najnujnejšega za izobraževanje priskočijo na pomoč družinam v stiski. V oteženih gospodarskih razmerah ni lahko niti založnikom, razlagajo slednji. Pa ministrstvo? Aktualna vlada je v koalicijski pogodbi zapisala, da bo skušala učencem omogočiti brezplačen dostop do kakovostnih učnih gradiv in virov. Pa bo res?

Šilček in radirka zdržita več let

Zagotovo je nakup šolskih potrebščin za nekatere starše velika skrb, predvsem v družinah, kjer je več otrok, pravijo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). "Niso toliko problem 'drobne' potrebščine, kot so šilček ali radirka, ki zdržita tudi več let. Največji zalogaj predstavlja nakup delovnih zvezkov, ki pa morajo biti vsako leto novi, za vsak predmet posebej in niso del učbeniškega sklada," pravi Pika Jamšek iz ZPMS. Letos je njihov hodnik, na katerem zbirajo šolske potrebščine, za zdaj žal še bolj prazen, nadaljuje. Prejeli so donacijo enega podjetja, ki je napolnilo 30 novih torb, ki so namenjene v štajerski in prekmurski konec, pričakujejo še zaključek dveh zbiralnih akcij. "Oglasilo se je tudi nekaj fizičnih oseb, ki večinoma prinesejo lepo ohranjene torbe, ki so jih otroci prerasli. Zato še vedno lepo vabimo podjetja in posameznike, da prispevajo materialno ali finančno (SOLA ali SOLA5 na 1919)," pravi sogovornica. "Velik del našega programa Polna šolska torba predstavlja skupna akcija s Pošto Slovenije – Poštar Pavli polni šolske torbe. Letos je še v teku, zato še ne vemo, koliko kosov potrebščin bomo zbrali. V zadnjih treh letih smo od 30.000 do 40.000 kosov, letos pričakujemo podobno. Poleg tega pa se nabirajo tudi finančne donacije, ki so namenjene za dokup potrebščin in nakup delovnih zvezkov."

Pri ZPMS so najbolj veseli širokega nabora potrebščin, "saj se potrebuje čisto vse", še posebej pa zvezkov, "saj jih vsak otrok potrebuje več na leto in ponovno vsako leto znova". Pri tem pa opažajo, da šole na seznamih šolskih potrebščin "vedno bolj zahtevajo točno določene tipe oziroma firme šolskih potrebščin, ki so precej dražje". "Včasih je zadostovala definicija črtasti zvezek A4, zdaj pa so poleg tega še dodatne zahteve - o širini črt, razmakih, odmikih, številu strani ..." izpostavi Pika Jamšek.

Ko ni za položnice, kaj šele za šolsko torbo

Da je za mnoge družine nakup šolskih potrebščin veliko breme, opažajo tudi pri Karitas, zato tudi pri njih družinam s šoloobveznimi otroki pomagajo s šolskimi potrebščinami. "Ocenjujemo, da bo letos pomoč potrebovalo več kot 12.000 socialno ogroženih osnovnošolcev, glede na prošnje družin, ki že prihajajo na župnijske Karitas," pravi Mojca Kepic iz Slovenske karitas. "Številni starši, ki komaj shajajo iz meseca v mesec, se poleg drugih materialnih stisk ob koncu šolskega leta znajdejo v še večjih težavah. Njihovi otroci so junija prejeli seznam šolskih potrebščin, ki jih morajo čez poletje kupiti za naslednje šolsko leto. Samo za najnujnejše in obvezne šolske potrebščine za enega otroka v drugi ali tretji triadi potrebujejo več kot 250 evrov," ocenjuje sogovornica. Še posebej so v stiski enostarševske družine ali tiste z več osnovnošolci.

"Na nas se je obrnila petčlanska družina iz mestnega okolja. Oba starša sta zaposlena za minimalno plačo, otroci pa obiskujejo osnovno šolo. Živijo v najemniškem stanovanju, plačujejo visoko najemnino. Poleg najemnine morajo poravnati še vse ostale življenjske stroške in tudi stroške, ki jih prinese šola. Plačljivih obšolskih dejavnosti si ne zmorejo privoščiti. Večkrat na leto se zgodi, da jim enostavno zmanjka denarja za plačilo vseh položnic. Pred začetkom šolskega leta so še posebej hvaležni za vsakršno pomoč, saj je nakup vseh potrebščin za tri otroke prevelik zalogaj. Pomagamo jim z bonom za šolske potrebščine in tudi z zvezki in drugimi potrebščinami, ki se zberejo v akciji Pokloni zvezek. Mama včasih skrušeno pove, kako hudo ji je, da mora, čeprav oba z možem pošteno delata, za pomoč prositi tudi nas," oriše enega od mnogih primerov Mojca Kepic.

Če govorimo o brezplačnem šolstvu

Ali pa primer mame samohranilke, ki je po težavni ločitvi ostala sama s tremi šoloobveznimi otroki. "Gospa ima redno zaposlitev, a stroški, ki se mesečno naberejo tako za osnovne življenjske potrebe kot za šolske obveznosti in obšolske dejavnosti, presegajo njene zmožnosti. Oče preživnino plačuje neredno, zato pridejo meseci, ko je paket živil, ki ga prejme pri Karitasu, več kot dobrodošel. Otrokom želi omogočiti brezskrbno otroštvo in predvsem, da zaradi socialnega položaja, v katerem so se znašli, ne bi bili zaznamovani med svojimi vrstniki ter bi lahko še naprej razvijali svoje veščine v športu, ki jih veseli. Ob koncu šolskega leta je izrazila skrb, kako bo nakupila vse šolske potrebščine. Z iskreno hvaležnostjo je sprejela novo šolsko torbo, zvezke in druge šolske potrebščine, ki smo ji jih ponudili."

Lani je pomoč s šolskimi potrebščinami na Karitas prejelo 12.349 otrok. "Skupna pomoč s šolskimi potrebščinami in pri plačilu položnic za šolo je v lanskem letu v celotni mreži Karitas znašala več kot 437.178 evrov." Letos je v maju in juniju po osnovnih šolah in vrtcih potekala akcija Pokloni zvezek, v kateri so zbrali več kot 59.000 zvezkov in drugih šolskih potrebščin, ki jih bodo poleg drugih potrebščin in zbranih sredstev avgusta razdelili socialno ogroženim družinam s šoloobveznimi otroki. Vsi, ki bi želeli darovati, lahko darujejo na tekoči račun Karitas ali s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo ZVEZEK5 na 1919, zvezke in druge šolske potrebščine zbirajo v vseh papirnicah Office&More in galanterijah Bags&More.

"Če govorimo o brezplačnem šolstvu, bi to moralo vključevati tudi ta največji strošek, ki nas v enkratnem znesku doleti na začetku šolskega leta. Cene niso zanemarljive, vemo za šole, kjer so zneski za delovne zvezke resnično visoki. Za starše je to velik strošek, eni ga sicer lažje premostimo, eni težje - in to ni pošteno, šolstvo naj bo enako za vse," pravi predsednica Združenja svetov staršev Slovenije (ZSSS) Lara Romih. V zvezi so slabo desetletje spremljali cene učnih gradiv in upad cen v teh letih je bil očiten. "Začnejo se primerjave, starši malo bolj natančno pogledajo in se da kaj 'prišparat'," je sogovornica zadovoljna z doseženim iz minulih let, ko so cene pričele padati. Po njenih besedah zdaj nad primerjavo cen bdi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, vendar njihovih izsledkov ne pozna. "Vsekakor si pa želimo, da bi strošek delovnih zvezkov prešel na državo, a nikakor na račun kakovosti!" poudari in dodaja, da bi morali imeti država, podobno kot nad učbeniki, tudi nadzor nad kakovostjo delovnih zvezkov. Zdaj, ko niso pod nadzorom in jih nihče ne pregleda, se v njih "najdejo tudi kapitalne napake, slovnične, tipkarske in vsebinske, kot denimo, da je en kilometer deset tisoč metrov".

Za razkazovanje pa denarja ni škoda

Delovni zvezki so pač potrebni za izvajanje in doseganje ciljev kurikula, "kar je na najboljši mogoč način pokazala korona", se na razprave o cenah delovnih zvezkov odzove predsednik Združenja ravnateljev in ravnatelj OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani Gregor Pečan. Na šolah, kjer se "gredo nenavadne poskuse" brez vseh delovnih zvezkov v prvem triletju, so starši po njegovih besedah med korono izkusili, da so morali natisniti veliko delovnih listov, da so lahko doma z otroki sploh delali.

"Čemu država ni zmožna ali pa ne želi zagotoviti v celoti brezplačne obvezne osnovne šole? So topovi in tanki pomembnejši? Za obrambno ministrstvo, vojsko ni škoda denarja, kot je očitno za prihodnost znanja naroda. Verjetno bi lahko Slovenija, ki ima strateško dovolj ugodno pozicijo, kako drugače pristopila k izvajanju svoje obrambne politike, pa bi ostalo bistveno več denarja za šolstvo, kulturo, kvaliteto življenja državljanov ..." izpostavi Pečan, da bi lahko bila vsa učna gradiva brezplačna, če bi država v to usmerila dovolj naporov. Najprej bi bilo treba pogledati, kakšna je kvaliteta izvajanja pouka, kako lahko izvajamo pouk, kakšni so dosežki, potem bi se pa morali ubadati s tem, kako znižati cene, še razmišlja sogovornik, ki se mu ne zdi ustrezno, da so šole pod pritiskom svetov staršev, ki dajejo soglasje k cenam dodatnih gradiv. "Druge rešitve, če svet staršev ne da soglasja, pa ni. Kaj pa lahko šola stori? Pričakuje pa se, da bo šola reševala, kar je v domeni založb in države," še pravi Pečan, ki se sprašuje, zakaj država ne ustanovi založbe učbenikov, "kjer bi tiskali po dva različna učbenika za vsak predmet, katerih ceno bi lahko država zelo učinkovito subvencionirala in s tem močno znižala cene šolanja". "Ampak tukaj so očitno lobiji v ozadju, da se to ne zgodi."

Pečan se dotakne še druge skrajnosti pri razmislekih o cenah učnih gradiv. "V šoli imamo kar precej čudne občutke, ko gledamo, da nekateri starši grmijo proti visokim cenam učbenikov in delovnih zvezkov, njihovi otroci pa hodijo v šolo v dragih blagovnih znamkah raznih športnih copat in podobno. Za show off, za razkazovanje očitno ni škoda denarja, medtem ko za znanje, za pridobivanje znanje pa." Ob tem Pečan pravi, da bi bilo bolje, da bi skupaj z zvezo aktivov svetov staršev, "k čemur jih tudi javno vabim", začeli glasno javno opozarjati na problematiko pomanjkanja kadrov v šolah, ker je precej šol, ki prvega septembra ne bodo imele pokrite kadrovske slike." "To bi moralo starše bistveno bolj skrbeti kot nekaj deset evrov razlike pri cenah delovnih zvezkov in dodatnih učnih gradiv."

Delovna skupina za pripravo smernic

Za razliko od delovnih zvezkov si je mogoče učbenike izposoditi v učbeniških skladih. Pristojno ministrstvo je letos zanje namenilo skoraj pet milijonov evrov. Ob tem pa na ministrstvu dodajajo, da subvencionirajo tudi nove učbenike in ponatise učbenikov in drugih učnih gradiv za področje izobraževanja madžarske in italijanske narodne skupnosti ter prilagoditve potrjenih učbenikov za slepe in slabovidne učence in dijake.

"Na ministrstvu si prizadevamo za učbeniško politiko, ki bo zagotavljala večjo kakovost vseh učnih gradiv. V ta namen je maja potekal posvet strokovne in zainteresirane javnosti o stanju na področju učbenikov in učnih virov. Minister dr. Darjo Felda je udeležence seznanil z zaključkom osrednjega projekta Za kakovost slovenskih učbenikov (KaUc) in rezultatih, ki bodo referenca za delo novoustanovljene Delovne skupine za pripravo smernic učbeniške politike," pojasnjujejo pri ministrstvu, da želijo vzpostaviti "stabilno in dolgoročno učbeniško politiko z realno časovnico reform". Vodilna misel novoustanovljene delovne skupine je bil razmislek o vzpostavitvi procesa, ki bo zagotavljal kakovost vseh učnih gradiv in ne le učbenikov, za katera veljajo stroga pravila preverjanja strokovnosti in didaktične ustreznosti, še pravijo na ministrstvu. O zapisu v koalicijski pogodbi, da bodo skušali "učencem omogočiti brezplačen dostop do kakovostnih učnih gradiv in virov..." pa odgovarjajo, da ministrstvo letno zagotavlja sredstva za učbeniški sklad v osnovnih šolah za nakup učbenikov, delovnih zvezkov in učbenikov z elementi delovnega zvezka, tiskanje učnih gradiv za prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom ter nakup, tiskanje, fotokopiranje in podobno učnih gradiv za izvajanje posebnega vzgojno-izobraževalnega programa. "Na ministrstvu financiramo poravnavo izposojevalnine, tako da si lahko učenci in učenke učbenike izposojajo brezplačno, s tem pa zagotavljamo dostopnost učbenikov vsem udeležencem brezplačno."

S šolskega ministrstva nam podatkov o primerjavah cen delovnih zvezkov, ki naj bi jih spremljali, niso posredovali. Na dejstvo, da se število s tem pa tudi cena delovnih zvezkov med šolami razlikuje, pa so odgovorili, da pravilnik, ki omogoča potrjevanje delovnih zvezkov, uvaja večjo avtonomijo šole oziroma učiteljev pri razporejanju oziroma porabi javnih sredstev, ker je to tudi v skladu s priporočilom za izbiro učbenikov in kompletov učnih gradiv. "Priporočila poudarjajo, da so delovni zvezki sekundarni vir za učenje - in glede na to samo en od virov učenja, kar pomeni, da njihov nakup ni samoumeven, ampak stvar presoje šol oziroma učiteljev, ki jih izbirajo "na osnovi skrbne strokovne presoje, ki naj vključuje premislek o količini, usklajenosti z učnim načrtom, zmožnostih otrok, o razpoložljivem času in didaktični ustreznosti". "Šola lahko zagotovi v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju tudi delovne zvezke v končno uporabo, učencem drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja pa zagotovi uporabo delovnih zvezkov kot "gradivo za na klop", torej neposredno pri pouku, kar jim omogoča uporabo tega učnega gradiva, rešitve pa učenci zapisujejo v zvezke."

Vse v znamenju prenove učnih načrtov in digitalizacije

Čeprav zadnje čase niso več tako glasni, kot so bili okoli učbenikov in delovnih zvezkov nekdaj, je eden od pomembnih vidikov učbeniške politike tudi založniški trg. Ta ugotavlja, da na področju učbeniške politike trenutno ni večjih premikov, "saj je vse v znamenju prenove učnih načrtov in digitalizacije šolstva", pravi dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe. "Napoveduje se namreč največja šolska reforma po uvedbi devetletke in založniki upamo, da bomo kot eden od ključnih deležnikov vključeni vanjo. Pretekle izkušnje so nas naučile, da novi učni načrti v praksi pogosto zaživijo šele prek učbenikov, in upamo, da bomo k sodelovanju v procesu prenove povabljeni dovolj zgodaj, da bodo lahko nastali kakovostni učbeniki," pravi sogovornica in dodaja, da jim je Felda na posvetu pred dvema mesecema sicer to zagotovil. Pri Mladinski knjigi si denimo želijo še, da obdobje po prenovi ne bi bilo brezglava tekma, v kateri bodo učitelji pograbili prvi učbenik, ki bo prišel na trg – "ne glede na kakovost, izbor avtorjev in evalvacije pri pouku". "Želimo si, da bi učitelji znali izbrati učbenike, ki bodo za učence najprimernejši, njim pa bodo v oporo pri uvajanju novih modelov pouka."

Kakšen model oskrbe z učbeniki načrtuje ministrstvo, se sprašujejo v založniških vrstah. "Za zdaj se napovedujejo velike investicije v digitalizacijo učnih gradiv, glede obnove učbeniških skladov, spremenjenega načina potrjevanja učbenikov, kombinacije digitalnih in tiskanih učnih gradiv pa nimamo še nobenih konkretnih podatkov. Verjamemo, da so ti premisleki na ministrstvu že aktualni, in se nadejamo, da bomo lahko pri tem aktivno sodelovali s predlogi."

Sogovornica izpostavi, da se v trenutnih gospodarskih razmerah založniki soočajo z visokimi stroški poslovanja, ki jih je težko regulirati. Kljub podražitvam papirja, tiska, distribucije in višjih splošnih stroškov pa jim ministrstvo že nekaj let ni dvignilo vrednosti točke, na podlagi katere so subvencionirana učna gradiva za prvo triletje, izpostavi Alenka Kepic Mohar. "Založniki sami moramo nadomestiti izpad dohodka, ki ga generirajo višji produkcijski stroški. Poleg tega že nekaj let velja, da tiskana gradiva brez digitalne podpore ne morejo obstati na trgu, zato učitelji in učenci samoumevno pričakujejo tudi brezplačno digitalno podporo, kar za založnike pomeni precejšen razvojni strošek."

V prihodnje si želijo, da bo oskrba z učbeniki – tako tiskanimi kot digitalnimi ‒ "podpirala kakovosten pouk in ohranjala znanje kot vrednoto". "Tudi na tem področju si želimo pomembno podporo države, saj založniki veliko časa, izobraževanja in sredstev namenjamo razvoju kakovostnih učbeniških projektov. Želimo si tudi, da bi nakup učbenikov v knjigarni za učence in starše ostal neke vrste iniciacijski dogodek ob prehodu v nov razred osnovne ali srednje šole. Obiski knjigarne so pomemben stik s knjigami, spodbujajo radovednost, veselje do branja in bralce seznanjajo z najnovejšo knjižno produkcijo," sklene sogovornica, da si želijo, da bi starši kupovali učna gradiva kot nekdaj, ko ni bilo vseh ostalih, cenejših možnosti.