Interese evropskih potrošnikov od leta 1962 zastopa Evropska potrošniška organizacija (BEUC), ki so jo ustanovile potrošniške organizacije iz Belgije, Luksemburga, Francije, Nizozemske, Italije in Nemčije, članice takratne Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Danes BEUC združuje že 46 neodvisnih potrošniških organizacij iz 32 držav.
Članice so nacionalne potrošniške organizacije iz vseh 27 držav članic EU ter Islandije, Severne Makedonije, Norveške, Švice in Združenega kraljestva. Leta 1995 se je BEUC-u pridružila tudi ZPS in postala najprej pridružena, leta 2004 pa polnopravna članica. Članstvo in aktivnosti v BEUC so zelo pomembni za ZPS, saj nam omogoča, da z razmeroma majhno ekipo sodelujemo na številnih področjih varstva potrošnikov.
Že skoraj vsa zakonodaja varstva potrošnikov se usklajuje in sprejema na ravni EU, zato je BEUC-ov tim strokovnjakov, ki iz leta v leto raste (zdaj jih je že 60), zelo pomemben. Strokovne podlage in izhodišča, ki jih skupaj s strokovnjaki iz nacionalnih potrošniških organizacij pripravlja na ključnih področjih varstva potrošnikov, so tudi osnova za oblikovanje skupnih stališč članic.
Glavna vloga BEUC-a je, da pri institucijah EU zastopa interese evropskih potrošnikov. Redno delo vključuje prizadevanja, da EU sprejema predpise in ukrepe, ki izboljšujejo življenje potrošnikov. To zajema vrsto tem, kot so pravice potrošnikov in pravna sredstva za njihovo uresničevanje, digitalne pravice, energetika, finančne storitve, hrana, zdravje, varnost, trajnost in trgovinska politika, vključno s konkurenco.
Po letu 2007, ko so se EU pridružile nove članice, tudi Slovenija, je BEUC dobil še dodatno nalogo: krepitev strokovne usposobljenosti manjših potrošniških organizacij, širjenje znanja in razumevanja potrošniške zakonodaje pri drugih deležnikih, ki morajo poznati in uresničevati zakonodajo varstva potrošnikov, kot so mala in srednja podjetja, ter spodbujanje sodelovanja med potrošniškimi organizacijami in nacionalnimi inštitucijami, ki skrbijo za izvajanje te zakonodaje. A trajnejše rezultate pri krepitvi nacionalnih potrošniških organizacij, da lahko delujejo za dobrobit potrošnikov, je mogoče doseči le v sodelovanju in s podporo institucij EU in vlad držav članic.
BEUC je v šestih desetletjih delovanja postal zaupanja vreden predstavnik s strani odločevalcev, zahvaljujoč strokovnosti, kredibilnosti in načinu argumentiranja predlogov v imenu potrošniških organizacij, svojih članic. Z močno mrežo zagovornikov potrošnikov iz vse EU smo tudi v Sloveniji sposobni aktivno sodelovati pri lobiranju politike EU, da ustvarjajo in izboljšujejo pravila varstva potrošnikov v Evropi, tako da enotni evropski trg postane sinonim za usklajeno varstvo potrošnikov.
Zato si prizadevamo, da tudi v kompleksnih gospodarskih razmerah in med izzivi prihodnosti, katerih reševanja ne smemo več odlašati (okolje, energije, prehrana …), potrošniki in njihove pravice ostajajo prednostna naloga.
EU mora, če se resno ukvarja z bojem proti podnebnim spremembam, potrošnikom bistveno olajšati trajnostno ravnanje
Na ravni EU za vse nas potekajo številni pomembni projekti, programi. Ob tej priložnosti izpostavljamo evropski zeleni dogovor, ki naj bi EU preoblikoval v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Med glavnimi cilji so že ves čas najpomembnejši ničelni neto izpusti toplogrednih plinov do leta 2050, gospodarska rast, ki bo ločena od rabe virov, in da noben človek in noben kraj ne bo prezrt. Poleg tega naj bi bil zeleni dogovor rešilna bilka za izhod iz pandemije. To so cilji, s katerimi se, vsaj na načelni ravni, strinjamo vsi, tudi potrošniške organizacije. A ravno zato, ker delujemo v imenu potrošnikov in za njih, smo do poti, kako doseči omenjene cilje in jih implementirati v zakonodajo, tudi nekoliko bolj kritični.
V ZPS in BEUC-u podpiramo zeleni dogovor, ki bo vključeval trajnostne rešitve in zelene naložbe, ki bo temeljil na krožnem gospodarstvu, ki bo tehnologijo uporabljal v korist potrošnikov, ne v njihovo škodo, ki bo vzpostavljal in potrošnikom omogočal preproste in cenovno dostopne izbire. Prepričani smo, da morajo politike za boj proti podnebnim spremembam kot izhodišče odražati realnost vsakdanjega življenja potrošnikov. Negativni vplivi podnebnih sprememb otežujejo njihovo življenje (ogroženost zdravja zaradi povečanih količin izpušnih plinov v ozračju, višji življenjski stroški, povezani z naraščajočimi cenami hrane, energije in prevoza, ogrožena preskrba s hrano), a breme teh sprememb je treba porazdeliti med vse deležnike na trgu.
To pomeni, da mora EU, če se resno ukvarja z bojem proti podnebnim spremembam, potrošnikom bistveno olajšati trajnostno ravnanje. Priložnost, kjer lahko pomoč potrošnikom, da živijo bolj trajnostno, pozitivno vpliva na podnebje, smo prepoznali na štirih prednostnih področjih. Na področju mobilnosti je treba omogočiti boljši javni prevoz in vzpostaviti pogoje za prehod na avtomobile z ničelnimi izpusti. Pospešiti je treba zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz cestnega prometa, potrošniki pa bi morali biti bolje obveščeni o vplivu njihovih avtomobilov na okolje. Zagotoviti jim je treba preproste in dostopne trajnostne alternative, da bodo lahko spremenili svoje navade (dostopne javne polnilnice za električna in druga vozila brez izpustov). Hrbtenica javnega prevoza, ki mora biti dostopen tudi v manj gosto naseljenih krajih, naj postane železniški prevoz.
Potrebujemo učinkovit pristop za izkoriščanje čistejše energije in prenovljene, energijsko učinkovite stavbe, saj te porabijo največ energije v EU. Okrepiti je treba zmožnost potrošnikov, da preidejo na bolj trajnostne sisteme ogrevanja in hlajenja. Obnovljivi viri ob hkratni učinkoviti rabi energije morajo biti dostopni vsem, tudi tistim z najnižjimi prihodki, ob ustreznih naložbenih spodbudah. Zaostrene razmere na energetskem trgu in rast cen energije so razgalile pomanjkljivosti energetske zakonodaje za gospodinjske odjemalce, še posebno glede t. i. skupnega odjema. Potrošniške organizacije lahko pri tem na osnovi evropskih projektov v okviru programa Obzorje, kot sta Clear-X in iFLEX, pripomorejo ne samo k ozaveščanju, ampak tudi h konkretnim rešitvam, saj izvajajo aktivnosti (skupinski nakupi) in razvijajo orodja (iFLEX-asistent), ki bodo potrošnikom olajšali prehod na obnovljive vire in izkoriščanje prednosti, ki jih prinaša digitalizacija energetskega sektorja.
Med prioritetna področja spadata tudi hrana in finance. Cilji kmetijsko-prehranske politike, zasnovani na zelenem dogovoru, strategiji Od vil do vilic in politiki ohranjanja biodiverzitete, se kljub okrevanju po covidu-19 in vojni krizi v Ukrajini ne bi smeli spremeniti. Potrošnikom je treba omogočiti dostop do varne in cenovno dostopne hrane, ki ne temelji na predelavi in uvozu. Okrepiti je treba podporo samooskrbi, prehranski varnosti, spodbujati k ekološki pridelavi. Pri financah velja izpostaviti predvsem najemanje (odgovornih) zelenih posojil za nakup energijsko učinkovitih kurilnih naprav. Potrošnikom mora biti na voljo bolj pestra in boljša ponudba za zelene prihranke in naložbe. Trajnost pa mora postati ključna tudi pri izdelkih. Spodbujati je treba daljšo trajnost in uporabo izdelkov, njihovo popravljivost in ponovno vračanje v uporabo, tudi s predpisi in z državnimi spodbudami.
Učinkovita potrošniška politika pomaga graditi zaupanja vreden notranji trg EU, ki upošteva tudi potrebe potrošnikov – z boljšim dostopom, večjo izbiro, možnostjo primerjave kakovosti izdelkov in cen, varnostjo in predvsem zaupanjem.
