Takšni so davčni vrtiljaki, v okviru katerih tatovi okradejo davčne proračune prek vračila ali neplačila davka na dodano vrednost. Nihče ne ve natančno, kolikšen del škode v proračunih držav EU povzročijo. Davčni vrtiljaki zaposlujejo davčne organe članic Evropske unije že več kot dve desetletji. Prek njih "poslujejo" goljufi, pripadniki kriminalnih združb in kartelov, ki si pomagajo s slamnatimi podjetji, tako imenovanimi missing traderji, v različnih evropskih državah. S prihodki organizirane kriminalne združbe pogosto financirajo protizakonito trgovino z orožjem in drogami ter terorizem.
Države EU se že vrsto let ne morejo zediniti o skupnih ukrepih za boj proti davčnim zlorabam, tudi davčnim vrtiljakom, so med drugim ugotovili novinarji projekta Grand Theft Europe (Velika kraja Evrope), vseevropskega preiskovalnega projekta, ki ga je koordiniral nemški neprofitni medij CORRECTIV.
Podjetja – missing traderji – po vsej Evropski uniji so ključne postaje v verigi poslov, prek katere goljufi uvozijo izdelke v neko državo, jih nato večkrat preprodajo in naposled izvozijo, pri čemer uveljavljajo odbitek plačila davka na dodano vrednost (DDV). Vrst goljufivih shem za utajo DDV je veliko, a davčnim vrtiljakom je skupno to, da podjetje, ki je nek izdelek prodalo drugemu podjetju v verigi, izgine, ne da bi nacionalnemu davčnemu organu vplačalo DDV. Tako si prisluži naziv missing traderja. Zadnje podjetje v verigi pa zahteva vračilo DDV od davčnega organa, ki ga tudi dobi, saj ta prevare v času vračila še ni prepoznal.
Vsako leto iz evropskih proračunov v davčnih vrtiljakih z missing traderji izpuhti 50 milijard evrov. Ocene Europola se gibljejo od 40 do 60 milijard na leto
Dobro organizirani in izmuzljivi
Davčni vrtiljaki so se razvili po uveljavitvi skupnega evropskega DDV-sistema leta 1993. Goljufi so sprva prek njih preprodajali blago, kot so glasbeni predvajalniki, mobilni telefoni in mikročipi. A takšna prodaja je zaradi transportnih stroškov blaga dražja, zato so se v zadnjem desetletju spretno preusmerili v digitalne izdelke, kot so dovoljenja za izpuste CO², računalništvo v oblaku ali VOIP-telefonija - pa tudi v trgovanje z gorivom.
Po besedah Richarda Ainswortha, strokovnjaka za davčne vrtiljake z bostonske univerze, v intervjuju za nemški ZDF, partnerja projekta Grand Theft Europe, je kraja davka na dodano vrednost najhujša oblika davčne kraje, saj se napaja v akumuliranih davkih nacionalnih držav, ki bi jih bilo treba nameniti za boljše socialno varstvo. "To je nekoliko huje od utaje davka na prihodke, ki zadeva eno osebo, ki laže oblastem. Tukaj gre za eno osebo ali več oseb, ki družno kradejo celotni populaciji. Ta prevara je hujša in bi morala biti strožje kaznovana, pa ni," je slikovito ponazoril Ainsworth. Dejal je še, da se denar iz davčnih vrtiljakov steka v davčne oaze, njihovi organizatorji pa so investitorji različnih vrst.
Nekateri so premožni posamezniki z vrha družbene lestvice, drugi so pripadniki sindikatov organiziranega kriminala, kot denimo italijanska mafija, ki je utajevala DDV v preprodaji okoljskih dovoljenj in VOIP-telefonije. Tretji so teroristi. Znano je, da je bil to način pridobivanja prihodkov Osame bin Ladna, je dodal.
Po ocenah študije, ki jo je za Evropsko komisijo (EK) pred štirimi leti izdelala revizorska družba Ernst&Young, vsako leto iz evropskih proračunov v davčnih vrtiljakih z missing traderji izpuhti 50 milijard evrov. Ocene Europola se gibljejo od 40 do 60 milijard evrov na leto. Slovenija je imela leta 2015 zaradi različnih vrst davčnih goljufij 291,1 milijona evrov davčne vrzeli, to je razlike med pričakovanimi in dejanskimi prihodki od davka na dodano vrednost, kažejo podatki statističnega urada.
Podatki urada za leto 2016 sicer še niso na voljo, nas je pa v tem letu Evropska komisija uvrstila na enajsto mesto (290 milijonov evrov) po davčnih vrzelih v državah EU. Leta 2009 je bila razlika med želenimi in pobranimi davki pri nas kar 380,5 milijona evrov. Davčne goljufije po podatkih komisije v povprečju sicer predstavljajo 36 odstotkov davčne vrzeli v EU. Ocene o tem, kolikšen del te davčne škode povzročijo le davčni vrtiljaki, pa so neenotne, saj jo je zaradi izmuzljivosti in dobre organiziranosti goljufov težko izmeriti. Pri Ernst&Young so leta 2015 v poročilu za Evropsko komisijo, za katero je ustrezne podatke dostavilo le devet držav članic (med njimi Slovenija), ocenili, da je v povprečju 20 odstotkov davčne vrzeli posledica davčnih vrtiljakov.
Operativci DDV-goljufij
Slovenski mediji so v zadnjih letih poročali o številnih shemah za utajo davka pri uvozu motornih vozil, v katerih že vrsto let delujejo podobni glavni akterji. Eden od teh naj bi bil ljubljanski podjetnik Rok Furlan, katerega posle, tudi domnevno vpletenost v utaje DDV ob prodaji luksuznih jaht in avtomobilov, je leta 2017 podrobno razčlenjeval neprofitni in neodvisni spletni medij podcrto.si. Poleg DDV-goljufij pri uvozu avtomobilov je nemalo Slovencev vpletenih tudi v sheme za kraje davka na dodano vrednost pri (tudi navidezni) prodaji goriva in elektrike. V zadnjih letih se imena slovenskih podjetij in posameznikov pojavljajo v velikih preiskavah davčnih vrtiljakov vsaj v Italiji, na Hrvaškem, Slovaškem in Danskem.
Po besedah sogovornikov, ki dobro poznajo način delovanja tovrstnih slovenskih goljufov, a so zaradi poklicnih dolžnosti želeli ostati anonimni, je Slovenija tudi na področju davčnih vrtiljakov "tranzitna država". Slovenci imajo v teh shemah vlogo operativcev, torej se pojavljajo v verigah slamnatih podjetij, prek katerih potekajo posli, namenjeni izogibanju plačila DDV.
V tem letu nas je Evropska komisija uvrstila na enajsto mesto (290 milijonov evrov) po davčnih vrzelih v državah EU
“To je nekoliko huje od utaje davka na prihodke, ki zadeva eno osebo, ki laže oblastem. Tukaj gre za eno osebo ali več oseb, ki družno kradejo celotni populaciji.” Richard Ainsworth, strokovnjak za davčne vrtiljake in predavatelj na bostonski univerzi
