Zakonska terapevtka: Prevara partnerja ne vodi nujno v razpad zveze

Petra Lesjak Tušek Petra Lesjak Tušek
02.11.2019 05:00

Monika Vuk, zakonska in družinska terapevtka pri Družinskem centru Mir v Mariboru.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Monika Vuk: "Nobena zakonska težava ni nerešljiva, če sta zakonca odločena, da si bosta dala priložnost."
Sašo Bizjak

V vse odnose moramo vlagati, niso preprosti, zlasti ne intimni odnosi. Kaj je potrebno za vzdrževanje dobrih, složnih partnerskih odnosov?
"Ohranjanje odnosov zahteva veliko truda in vlaganja, sploh pri kompleksnih intimnih odnosih. Živeti složno je dosegljiv cilj, če oba partnerja delata na sebi in na odnosu. Nič ne pride samo od sebe. Včasih se ljudje sprašujejo, kako se nekaterim uspe dobro razumeti, a tega ni brez veliko prizadevanj, sodelovanja, kompromisov, spoštovanja drug drugega, iskrenosti in empatije. Vzpostavitev in ohranjanje dobrega odnosa med partnerjema pod vodstvom strokovnjaka je tudi osnovno poslanstvo partnerske terapije."
Pari se na vas obračajo z različnimi težavami, pa vendar, je mogoče vzroke za terapijo strniti pod skupni imenovalec?
"Vsak par, ki nas obišče, ima specifične težave. Skrhanost odnosa je lahko posledica ustaljene nefunkcionalne partnerske dinamike, ki se je oblikovala v preteklosti, ali specifičnega dogodka, vedenja ali ravnanja, ki lahko deluje kot travma in vpliva na odnos. Večinoma ljudje poiščejo pomoč zaradi težav v komunikaciji in čustvene odtujenosti v odnosu. Glavni vzroki pa so nasilje v družini, nezvestoba, razne oblike zasvojenosti, težave v spolnosti, slaba samopodoba. Žal se navadno dogaja, da pari obiščejo terapijo kot zadnjo rešilno bilko pred razhodom, v resnici pa bi to morali že mnogo prej."
Pogoste v zvezah so prevare, ki pa niso nujno nepremostljive in ne vodijo nujno v ločitev.
"Prevare so v odnosih dokaj pogoste, tako fizične kot čustvene narave, vzroki pa nastanejo že dosti prej. Partner lahko vara iz več vzrokov. Običajno gre za potrebe po bližini in povezanosti na vseh ravneh življenja, ki so nezadovoljene ali pogosto neizražene na način, da so slišane in prepoznane, ne zmoremo jih prepoznati in odgovoriti nanje. Za delo za odnos morata biti izpolnjena dva pogoja: da je prevarani pripravljen ohraniti zvezo in da tisti, ki je varal, za svoje dejanje prevzame odgovornost in občuti obžalovanje. Prevara še ne pomeni nujno konca zveze, temveč priložnost zgraditi zvezo na novih, zdravih temeljih. Prevarani bo občasno spraševal o podrobnostih prevare, saj na ta način predeluje svojo travmo. A vsak odnos je mogoče rešiti. Opažam tudi veliko nasilja v zvezah, česar se nekateri, sploh če gre za nefizične oblike, kot so psihično, ekonomsko in drugo nasilje, ne zavedajo ali ga ne prepoznajo."
Kako dolgo traja terapija v povprečju?
"Ne glede na vzrok težav priporočamo vsaj dvanajst srečanj, enkrat tedensko, ker se v treh mesecih vzpostavi zaupen odnos med terapevtom in klientom. To je obdobje, v katerem se pokaže, ali lahko partnerja zdržita drug ob drugem, si prisluhneta in začneta vzpostavljati bolj zdrav odnos. Če težav še ni mogoče razrešiti, se pari navadno na predlog terapevta sami odločijo za dodaten cikel, ko ugotovijo, da so sicer napredovali, a ne dovolj. Nobena zakonska težava ni nerešljiva, če sta zakonca odločena, da si bosta dala priložnost. Pari se ne ločujejo, če so v zakonu razumljeni in slišani ter so sami pripravljeni vse to omogočiti sozakoncu."
Verjetno je (pre)več poskusov spreminjati drugega namesto sebe. Vidimo praviloma več napak pri drugih kot pri sebi?
"S tem bi soglašala. Ljudje smo med odraščanjem razvili vzorce obnašanja in osebnostne značilnosti pa tudi obrambne mehanizme, ki so nam v davni preteklosti pomagali pri preživetju, danes pa predvsem slabšajo medsebojne odnose. Prav zaradi teh obrambnih mehanizmov najdemo več napak pri drugih. Za uspešen odnos potrebujemo samostojni osebi, ki sta sicer sposobni živeti druga brez druge. Zelo pomembno je, da sprejemata in spoštujeta medsebojne razlike in se iz njih učita. Pri tem mislim predvsem na to, da drug drugemu dajeta svobodo v razmišljanju in izražanju, da ni zamer ob različnih mnenjih. Velikokrat se zgodi, da poskuša eden od partnerjev spremeniti drugega do te mere, da ta ne ohrani nič svojega, niti svojih vrednot in izražanja ne. Tak odnos ne upošteva spoštovanja razlik med partnerjema in dejstva, da sta v odnosu dva z različnimi potrebami in željami."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta