S svojim raziskovanjem je prispevala k temu, da sta ameriška brata dvojčka, ločena po smrti med drugo svetovno vojno, spet združena. Kot je poročal NPR (National Public Radio, ameriški javni radio), so posmrtne ostanke Ludwiga Juliusa Wilhelma Pieperja, ki so ga klicali Louie, ter Juliusa Heinricha Otta Pieperja, ki so mu pravili Henry, 19. junija 2018, 74 let po tem, ko sta padla na obalah Normandije v Franciji, položili v skupni grob na pokopališču Normandy American Cemetary na pečini nad obalo Omaha.
Brata dvojčka sta se rodila v Esmondu v Južni Dakoti, odraščala pa sta v Crestonu v Nebraski. Med drugo svetovno vojno sta se skupaj pridružila ameriški vojni mornarici in kot radijska operaterja na isti ladji tudi skupaj sodelovala pri izkrcanju na obalo Normandije leta 1944. Dva tedna po dnevu D se je ladja za prevoz tankov LST-523 iz Velike Britanije čez Rokavski preliv odpravila proti francoski obali Utah. Natovorjena je bila z vojaki, vozili, vojaško opremo in eksplozivom. Med plovbo je po navedbah Komisije za ameriške vojne spomenike naletela na nemško podvodno magnetno mino, eksplodirala in v nekaj minutah potonila. Brata Pieper sta bila tedaj stara le 19 let.
Reševalci so takoj po eksploziji v morju odkrili in identificirali Louiejevo truplo, Henryjevega pa ne. Postal je eden od več deset tisoč vojakov, pogrešanih v boju. Louieja so pokopali na ameriškem vojaškem pokopališču v Normandiji, Henryjevo ime pa so vklesali na tamkajšnji Zid pogrešanih. Njegove posmrtne ostanke so pozneje vendarle odkrili, vendar jih niso identificirali. Desetletja je bil pokopan na nekem drugem vojaškem pokopališču v Belgiji pod oznako "Neznani vojak X-9352".
Tim Nosal, ki pri Komisiji za ameriške vojne spomenike vodi oddelek za mednarodne odnose, pravi, da ves čas iščejo pogrešane ameriške vojake, tokrat pa jih je do enega od njih pripeljalo neverjetno naključje. "Preučevali smo podatke, ki smo jih imeli o neznanih vojakih, pokopanih na naših pokopališčih, nato pa je srednješolka iz Nebraske v okviru svoje raziskovalne naloge odkrila manjkajoči del sestavljanke."
Vanessa Taylor s srednje šole v Ainsworthu v Nebraski je leta 2015 iskala temo za svojo raziskovalno nalogo pri zgodovini. "Vsak od nas naj bi si izbral tihega vojnega heroja iz naše države," je pojasnila Vanessa. Dela se je lotila tako, da je začela pregledovati spletne strani s seznami padlih vojakov iz Nebraske. "Slučajno sem opazila, da sta med padlimi tudi vojaka z istim priimkom, kar se mi je zdelo zelo zanimivo. Zanimalo me je, ali sta na kakršenkoli način povezana ali pa je to le naključje." In izkazalo se je, da sta brata dvojčka, pripadnika istega rodu vojske, ki sta služila na isti ladji, na kateri sta tudi skupaj umrla.
Vanessa je nato na ameriško vlado napotila prošnjo za dostop do osebnih spisov obeh vojakov, s čimer je pritegnila pozornost uslužbencev Agencije ameriškega obrambnega ministrstva za evidentiranje vojnih ujetnikov in pogrešanih v boju (Defense POW/MIA Accounting Agency). Ta se ukvarja z iskanjem vojakov, ki so bodisi pristali v vojnem ujetništvu bodisi veljajo za pogrešane v boju. Pogrešanega brata so takoj povezali s posmrtnimi ostanki šestih neidentificiranih mornarjev, ki so jih leta 1961 med odstranjevanjem razbitin potopljene ameriške ladje pred obalo Omaha našli francoski potapljači. Neznane mornarje so pokopali na ameriškem pokopališču v Ardenih v Belgiji.
"Zanje so bili to novi podatki, ki so jim bili v veliko pomoč pri identifikaciji pogrešanega mornarja s tiste ladje," se spominja Nosal. Posmrtne ostanke so nato s pomočjo analize DNK in zobozdravstvene kartoteke novembra 2017 končno identificirali kot Henryjeve.
Brata Pieper sta imela še štiri brate in sestre. Najvišjo starost je dočakala njuna sestra MaryAnn Pieper Lawrence, ki je umrla maja 2018. Njena hčerka Susan Lawrence je med spominsko slovesnostjo, ki je bila junija 2018 v Normandiji, povedala, da je MaryAnn vest o tem, da so našli Henryjeve posmrtne ostanke, prejela na zahvalni dan leta 2017. V tistem trenutku se je po Susaninih besedah počutila, kot da bi se ji s pleč zvalilo veliko breme, ki ga je prenašala ves ta čas. "Da je izvedela, kaj se je zgodilo z njenim bratom, da so ga končno našli in identificirali, je bil zanjo največji blagoslov, kar jih je lahko prejela ob zahvalnem dnevu." Družina Pieper je komisijo prosila, ali lahko brata vendarle pokopljejo skupaj na pokopališču nad obalo Omaha. "Komisija za ameriške vojne spomenike je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je družini to tudi omogočila," je povedala Lawrenceova.
Po podatkih Agencije ameriškega obrambnega ministrstva za evidentiranje vojnih ujetnikov in pogrešanih je bilo po koncu druge svetovne vojne v boju pogrešanih približno 79 tisoč Američanov. Danes na njeni spletni strani piše, da jih pogrešajo še 72 tisoč. Trupla mnogih so že identificirali, pravi Nosal. Toda potem jih njihove družine običajno odpeljejo nazaj v ZDA. To po njegovih besedah ni bil prvi pogrešani vojak, čigar posmrtne ostanke so identificirali in pokopali na tem pokopališču v Normandiji, kjer je sicer pokopanih 9300 ameriških vojakov. "Dokler bo obstajalo to pokopališče, bodo ljudje govorili o bratih Pieper in obiskovali njuna grobova," je dodal Nosal. Pokopališče vsako leto obišče pet milijonov ljudi. Če družine svoje bližnje pokopljejo na pokopališčih v bližini svojih domov, njihovega groba nikoli ne bo obiskalo toliko ljudi. Tako pa se lahko ves svet prepriča, za kaj so ti možje žrtvovali svoja življenja.
Med spominsko slovesnostjo junija 2018 je šest mornariških kadetov ob zvokih piščali med dolgimi vrstami belih marmornih križev in Davidovih zvezd nosilo z ameriško zastavo prekrito krsto s Henryjevimi posmrtnimi ostanki. Svojci bratov Pieper so sedeli na stolih na zelenici. Iz ZDA je dopotovalo šest njunih nečakinj in nečakov. Pokopali so strica, ki ju niso nikoli spoznali. Njun nečak Louis Henry Pieper je dobil ime po obeh. Njegov oče je umrl, ne da bi bil izvedel, da so našli Henryjeve posmrtne ostanke. "Vedel je, da je eden od njegovih bratov pokopan v Normandiji in da trupla drugega niso našli. Zanj je bilo zelo boleče, ker ni vedel, kje je njegov brat, zato nikoli ni govoril o tem," je povedal Louis Henry.
Linda Pieper Suitor je kot najstarejša nečakinja po koncu slovesnosti prejela zloženo zastavo s Henryjeve krste. Pozneje je dejala, da je ta dogodek spremenil njeno življenje. "Mislim, da sem odkrila smisel svojega življenja. Odšla bom domov, obiskovala srednje šole in delila to zgodbo z drugimi. Poskrbela bom, da bodo ameriški srednješolci izvedeli za to raziskovalno nalogo pri zgodovini ter kaj je pomenila zame in za mojo družino."
Del raziskovalne naloge Vanesse Taylor so tudi časopisni izrezki člankov, objavljenih poleti 1944. V njih med drugim piše, da se je slovesnosti v spomin na brata Pieper v njunem Crestonu v Nebraski udeležilo kar 300 ljudi ter da sta bila Henry in Louie prva crestonska sinova, ki sta padla v vojni. Brata Pieper, še pišejo na spletni strani NPR, sta bila Američana prve generacije. Njuni starši so v ZDA emigrirali iz Nemčije. Njuna nečakinja Susan Lawrence pravi, da so bili vsi člani družine ponosni Američani. Zavedali so se, da je treba Hitlerja ustaviti. Henryja in Louija so, potem ko sta se pridružila mornarici, sprva ločili. Toda njun oče je na pristojne napotil pismo, v katerem je prosil, naj jima vendarle omogočijo, da služita skupaj. Lawrenceova se spominja, da sta brata tik pred smrtjo pisala svojim staršem. "Ne skrbita za naju. Skupaj sva," sta zapisala.
