Maja Furman
Z dr. Vito Poštuvan o tem, kako skrbimo za dobro počutje, notranji mir in ravnovesje telesa in duha, ter o tem, kako se dvigamo iz "senčnejših" razpoloženj. Ugotavljali smo tudi, zakaj nas melanholična razpoloženja pogosto obidejo spomladi.
Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli:
· Kako natreniramo um, da v različnih stvareh prepoznava lepo in dobro,
· kateri so dnevni rituali, ki spreminjajo naš pogleda na stvari,
· kako spreminjamo pogled in zakaj je to pomembno,
· kaj je čustvena prožnost in kako jo dosežemo,
· kaj je duševno zdravje,
· zakaj je pomembno, da se postavimo zase in kako se zdravo postavimo zase,
· kako vzpostaviti zdravo, asertivno držo do življenja
· in še veliko navdihujočih razmišljanj o življenju.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Pomlad je pregovorno čas, ko se vse prebuja in kliče v življenje. Je čas, ki ga povezujemo z optimizmom, novimi začetki, s svetlobo itd. Vendar je to tudi obdobje, ko veliko ljudi zapada v nekakšne melanholije, pravijo, da so brezvoljni, depresivni … Zakaj se to dogaja?
"Res je, pomlad je nekako simbol življenja. Zanimivo pa je dejstvo, da številne študije kažejo, da spomladi naraste število samomorov. Točnih znanstvenih razlag, zakaj je temu tako, žal še nimamo. Ena izmed možnih razlag pravi, da je sonce tisti vir energije, ki vpliva na delovanje naših hormonov, kar povzroča, da ljudje pomislijo na samomor. Vzrok za depresijo spomladi je tudi v tem, ko vidimo, da so drugi polni energije in aktivni, mi pa se zavedamo, da ne zmoremo biti taki. Spomladi je ta razkoraka med nami, ki se počutimo depresivne, in tistimi, ki so aktivni in polni življenja, izrazitejši kot v zimskih mesecih, ko smo vsi že po naravi bolj »potegnjeni« vase. Lahko bi rekli, da hormonske spremembe, ki jih pospeši več sonca, in zavedanje prej omenjenega razkoraka, povzroči, da so spomladi pogostejša depresivna razpoloženja. Na razpoloženje zelo vplivajo tudi spremembe vremena."
Vendar je normalno, da nihamo v razpoloženju. Naravno je, da nismo ves čas dobre volje, in da imamo tudi "senčnejše" trenutke?
"Ugodnejša in manj ugodnejša občutja so normalna. Če ne bi občutili žalosti, ne bi občutili veselja. Ta dva pola sta bila potrebna tudi evolucijsko. Neugodna čustva so normalna, menim, da je slabo, če si ves čas prizadevamo, da jih ne bi doživeli. Dobro je, da smo prožni, da znamo ta čustva doživeti, obdelati, jim dovoliti, da se nas dotaknejo, nato pa jih morama znati odbiti nazaj in jim ne dovoliti, da nas posrkajo vase. Imeti moramo občutek, da imamo kontrolo nad njimi in nad tem, kar se nam dogaja. Tisto, kar nas ovira, da bi sprejeli taka čustva, je tudi pojav socialnih medijev, kjer se uporabniki praviloma ne prikazujejo v tovrstnih razpoloženjih. Ta neugodni del sebe pogosto skrivamo celo pred sabo, da se ne počutimo dobro, ne želimo priznati niti najbližjim. Pomembno je, da vemo, da je v redu, da občutimo neugodna čustva in da zdržimo taka obdobja."
Kdaj pa vendarle poiščemo strokovno pomoč, ko gre za doživljanje neugodnih čustev?
"Skrbeti nas lahko začne, če se nekdo teden ali dva ne more ničemur nasmejati, če ne prepozna niti ene lepe stvari. Če smo v depresiji, se bomo zelo težko čemu nasmejali, vse, kar se nam dogaja, jemljemo zelo osebno, težko vidimo širšo sliko. Takrat je prav, da poiščem pomoč strokovnjaka."
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
