Skupina raziskovalcev z univerze v Ženevi je po večletnih zamudah vendarle dočakala postavitev gromozanskega laserja na vrhu švicarske gore Säntis, je poročal ameriški CNN. Stroj, ki skupaj z 18-tonskimi betonskimi temelji tehta kar 29 ton, bo v nebo usmerjal laserske žarke in naj bi deloval kot napreden strelovod.
Ekipo znanstvenikov vodi švicarski fizik Jean-Pierre Wolf, ki se z laserji profesionalno ukvarja že več kot 20 let, daleč najbolj zanimiva pa se mu zdi uporaba te tehnologije za vplivanje na vreme. Laserji oddajajo zelo ozek snop svetlobe z visoko energijo, njihove aplikacije pa sežejo od rezanja diamantov do operativnih posegov in branja črtnih kod. Wolf pa je prepričan, da bomo k temu lahko kmalu prišteli še preprečevanje udarov strel. Kot je pojasnil za CNN, je 2500-metrski vrh gore v švicarskih Alpah popoln za preverjanje delovanja aparata, saj je v Evropi le redkokje več razelektritev kot tam. "Zgoraj je radijski oddajnik, visok več kot 120 metrov, v katerega letno udari od 100 do 400 strel," pravi.
Strele nastajajo zaradi turbulentnega zraka, ki znotraj nevihtnega oblaka premetava kapljice vode in ledene kristale. Ko ti delci trčijo drug v drugega, izgubljajo elektrone, posledica tega pa je ločitev naboja. Nastala električna polja so lahko izredno močna, in ker se nasprotna naboja med seboj privlačita, med njima steče ogromna količina električne energije, ki ji pravimo strela. Laser posnema ta naravni pojav tako, da ustvari tako močno električno polje, da neposredno iztrga elektrone iz atomov, s čimer poskrbi za območja različnih napetosti, ki so potrebna za nastanek razelektritve. Zamisel znanstvenikov je, da bi lahko na tak način nadzorovano sprostili električno napetost v nevihtnih oblakih. "Zato napravi pravimo laserski strelovod," razlaga Wolf. Za razliko od klasičnih strelovodov, ki lahko varujejo le omejeno območje, si Švicar obeta, da bi lahko novi izum zaščitil širše območje, čeprav za zdaj še ni razkril točno, kako veliko bi utegnilo biti. V teoriji bi laser, ki bo žarke usmerjal vzdolž obstoječega stolpa, torej privabil udare strel, ki bi se tako ali tako sprostili, poleg tega pa bi sprožil tudi sproščanje novih. "To bi pomenilo, da bi zmanjšali napetost v nevihtnih oblakih in preprečili, da bi strele udarile v okolico," meni Wolf.
Takšna tehnologija bi se lahko denimo uporabila za zaščito raket med izstrelitvijo, ali pa na letališčih med viharji. Projekt so podprli med drugim v evropski komisiji, kjer svarijo, da vsako leto zaradi udarov strele po svetu umre od 6000 do 24.000 ljudi, nastala škoda na električnih napravah in infrastrukturi pa znaša več milijard evrov. V komisiji so dodali, da upajo, da bo laserska tehnologija lahko izboljšala varnost v letalskem prometu in zmanjšala število zamud v letalstvu zaradi hudih neurij.
Stroj je tako močen, da ima pri maksimalni zmogljivosti "en sam impulz toliko energije, kot je proizvedejo vse jedrske elektrarne na planetu", a za le izjemno kratek čas, pravi Wolf. Iz varnostnih razlogov bo zato v krogu petih kilometrov okoli laserja prepovedano leteti. Čeprav naprava sama po sebi ni nevarna za letala, lahko neposredno gledanje v vir laserskega snopa poškoduje vid, po besedah znanstvenikov pa ga je varno opazovati od strani.