»Ona je moja kraljica. Ona je glavna pri nas,« je nedavno v nekem lokalu natakarici pojasnil starejši gospod. Oboževanja in nežnih besed ni bila deležna žena, niti hčerka ali vnukinja, temveč čivava v simpatičnem roza plaščku, ki je seveda svojo kavico »spila« na stolu. Kakšni družabniki starejših so lahko psi in kako z njimi ravnati, če se ne čutimo več tako agilni kot nekoč, predvsem pa - kako jih ne razvaditi, čeprav jih imamo neizmerno radi?
Izbira pasme
Po tem, ko se odselijo otroci, vnuki pa zrastejo do starosti, ko so jim urice z dedkom in/ali babico manj zanimive kot nekoč, se mnogo starejših parov, še večkrat pa tisti, ki živijo sami, odloči za štirinožnega tovariša. Za sprehode, družbo, crkljanje, tudi pogovor. A preden se zlata generacija odloči za psa, je dobro prebrati nekaj nasvetov, saj lahko mnoge stvari krenejo po napačni poti, pes pa lahko razvije neprimerno vedenje. In življenje v dvoje se namesto idiličnega sobivanja lahko spremeni v napor. Najprej je treba dobro razmisliti o pravilni izbiri pasme, starejši naj izberejo manjše pasme že zaradi fizičnega obvladovanja, pa tudi pasme z mirnejšim značajem, priporoča Jure Pribičevič, vodilna sila Alfakana, kjer se ukvarjajo z vzgojo psov: »Lahko se tudi odločijo za odraslega psa iz zavetišča. S tem se izognejo začetniškim težavam z mladičem, kot je navajanje na sobno čistočo, mladi psi so tudi bolj aktivni. Prednost psa iz zavetišča je še, da ga lahko večkrat obiščemo in spoznamo njegov značaj.«
"Uperimo odnos v psa"
Počlovečenje ni usluga
Velikokrat se zgodi, da zaradi želje po družbi ljudje psa počlovečijo in posledično tudi razvadijo. Z njim se pogovarjajo, ga posadijo na zofo, celo za mizo ... »Zavedajmo se, da ima pes drugačne potrebe kot človek in s počlovečenjem jim lahko naredimo krivico. Pes ima raje aktiven sprehod s svojim človekom kot pa grižljajčke z mize, 'ker tako žalostno gleda'. Pes je najprej žival, nato pes, potem pasma in šele nato Floki, in krivično je, da nanj gledamo kot na človeka skozi oči človeka. Lepo je, da jih razvajamo, ampak na njihov način. Lahko se z njim tudi pogovarjamo, s tem ni nič narobe, ampak naj ljudje psa zaposlijo, ga tudi kaj naučijo,« poudarja Pribičevič.