Vročinski pokrov, ki je za pet dni pokril zahodno Kanado in severozahod ZDA, je temperature v običajno hladnih krajih dvignil na 40 stopinj Celzija, rekord pa je bil 49 stopinj Celzija, kar je preseglo vse dolgoletne rekorde, in ta ni pustil priložnosti za predah več dni. Domneva se, da je močna in neizprosna vročina ubila kar 500 ljudi v provinci Britanska Kolumbija in prispevala k stotinam požarov. Še več, zaradi toplotnega stresa naj bi umrla vsaj milijarda živali, ocenjujejo strokovnjaki. Hkrati sta se pregrevala Arktika in zahod ZDA.
Cel svet, ne le ZDA in Kanada
V Portlandu, kjer so temperature prav tako presegle 45 stopinj Celzija, so podjetja, med drugimi Amazon, odprla vrata in ustanovila tako imenovane centre za ohladitev, kamor so se lahko ljudje prišli ohladit v klimatizirane hale. Mehanizem vremenskega fenomena je podoben kot v zimskih polarnih strženih, le da je proces stekel v nasprotno smer, tokrat so zračne mase iz Kalifornije prodrle na sever in ne obratno, kot se sedaj že redno dogaja pozimi.
Manj dokumentirani, a bolj usodni so vročinski ekstremi v drugih delih sveta. Tudi Pakistan in Sibirija sta v zadnjih nekaj tednih zabeležila rekordno visoke temperature, prav tako Moskva, Helsinki in Estonija. Na Madagaskarju se je zaradi najhujše suše v zadnjih 40 letih na milijone ljudi soočilo s pomanjkanjem hrane. Tudi Slovenijo je že drugič v izredno kratkem času zajel vročinski val. Neposredno z vročino povezanih smrtnih žrtev za sedaj še nismo zabeležili, a med drugim vročina vpliva tudi na intenzivno izhlapevanje vode iz površinskega sloja tal. Pretekle dni so se temperature v večjem delu Slovenije povzpele nad 33 stopinj Celzija, v Beli krajini celo do 36,7, kar pomeni velik stres za kmetijstvo.
Čas za ukrepe
In čeprav se znanstveniki izogibajo povezovanju posamičnih dogodkov z globalnimi podnebnimi spremembami, je precej jasno, da so dogodki posledica pregrevanja Zemljinega ozračja. In vremenski ekstremi so koristni vsaj za nekaj - streznitev in opozorilo, da se Zemlja pregreva in da je ukrepanje nujno. Politika se namreč premika prepočasi.
Zaveze držav je opaziti le zaradi pomanjkljivosti
Doslej dane zavezujoče zaveze k zmanjšanju emisij ogljika, ki so potrebne za preprečevanje dviga globalnega temperaturnega povprečja nad dve stopinji Celzija, so opazne predvsem zaradi njihove premajhne ambicioznosti in pomanjkljivosti.
Z vsemi skrb vzbujajočimi podnebnimi novicami tveganja pred novembrsko konferenco Cop 26, ko bodo spet zasedali voditelji vseh držav sveta, Slovenija pa bo zastopala stališča EU, nenehno rastejo. Prav novembrsko zasedanje v Glasgowu naj bi prineslo oceno zavez držav o zniževanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, z vnovič aktivnimi ZDA pa tudi pospešek podnebne politike.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
