Sončni in lunini mrki so v preteklosti burili domišljijo človeka in so imeli za družbo popolnoma drugačen pomen, saj so zaradi mrkov vojskujoče si strani podpisovale (vsaj začasna) premirja. Pojav sončnega mrka je povezan z značilno razporeditev Sonca, Lune in Zemlje, pri čemer je Luna točno med Soncem in Zemljo. Lunino fazo, pri kateri se to lahko zgodi, imenujemo mlaj. Če bi bil to edini pogoj, bi lahko sončni mrk na Zemlji opazovali ob vsakem mlaju oziroma vsakih 29,5 dneva, kolikor porabi Luna za svojo pot okoli Zemlje med dvema zaporednima istima menama. Iz izkušenj pa vemo, da mrki vendarle niso tako pogost pojav. Vzrok za redkejše nastope sončnih mrkov na Zemlji je v naravi kroženja Lune okoli Zemlje in kroženja Zemlje okoli Sonca. Če bi bila ravnina kroženja Lune okoli Zemlje identična z ravnino, po kateri kroži Zemlja okoli Sonca (to je ravnina ekliptike), bi sončni mrk res nastopil ob vsakem mlaju. V resnici je krožnica Lune okoli Zemlje nagnjena glede na ravnino ekliptike za kot, ki znaša dobrih pet stopinj. Za nastop sončnega mrka je torej potreben še en pogoj: Lunina orbita mora v mlaju sekati ekliptiko.
Če bi bila Sonce in Luna točkasti telesi, bi bil mrk le takrat, ko bi bila Sonce in Luna natančno v vozlu. Ker pa obe telesi vidimo pod zornim kotom okoli pol stopinje, lahko nastopi mrk tudi takrat, ko je Luna v bližini presečišča z ekliptiko. To se dogaja pozimi in poleti, običajno je 14 dni pred sončnim mrkom ali po njem tudi lunin mrk. Tako je tudi letos ob ščipu 26. maja nastopil popolni lunin mrk, ki je bil viden nad Tihim oceanom, Novo Zelandijo ter nad vzhodno in osrednjo Avstralijo, delnega pa so lahko opazovali v vzhodni in osrednji Aziji ter večjem delu Severne in Južne Amerike.
Še veliko let do popolnega mrka
Sončni mrk 10. junija bodo kot popolni mrk lahko opazovali v pasu, ki poteka čez Hudsonov zaliv v Severni Ameriki, severozahod Grenlandije, severni geografski pol, Vzhodnosibirsko morje do vzhodne Sibirije. Skrajna meja vidnosti mrka bo potekala čez osrednji Atlantski ocean, severno Sredozemsko morje, Balkan, Ukrajino in vse do Tibeta. Slovenija bo bližje južnemu robu vidnosti, zato bo v Mariboru magnituda mrka 0,075, kar pomeni, da bo Luna zakrila 7,5 odstotka Sončevega premera. Na severnem delu Gorenjske bo magnituda 0,09, na jugu Bele krajine pa le 0,05. Delni sončni mrk se bo v Mariboru začel ob 11.56 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo Luna počasi začela prekrivati zgornji desni rob Sonca. Največjo stopnjo prekritosti bo mrk dosegel ob 12.35, končal pa se bo ob 13.15.
Delni sončni mrk se bo v Mariboru začel ob 11.56 po srednjeevropskem poletnem času
Po šestih letih premora bo to prvi pri nas vidni delni sončni mrk. Naslednja leta bodo s sončnimi mrki bolj radodarna. Prvi naslednji delni sončni mrk bomo lahko opazovali 25. oktobra 2022, nato pa še 29. marca 2025, 12. avgusta 2026 (takrat bo magnituda mrka kar 0,91, a bo Sonce v času mrka zahajalo) in 2. avgusta 2027. Na naslednji popolni sončni mrk, viden iz Slovenije, pa bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081, ko bo v Mariboru vrhunec mrka ob 8.47 po srednjeevropskem času. Popolno fazo mrka bomo pri nas takrat lahko občudovali štiri minute in šest sekund. Letos rojeni Slovenci bodo tega leta stari 60 let.
Za varen način opazovanja
Še nekaj besed o varnem opazovanju sončnega mrka. Do naših oči pride skozi Zemljino atmosfero poleg vidne svetlobe še del ultravijolične in infrardeče svetlobe. Ti dve lahko pustita na očeh nepopravljive fotokemične in toplotne poškodbe. Sonce je zato varno opazovati le skozi za to pripravljene mylar filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto od 12 do 14. Razne druge vrste filtrov, kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, fotografski filmi in podobno, ne zagotavljajo varnega načina opazovanja!
Člani Astronomskega društva Orion bodo skupaj z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru tega dne na platoju pred Filozofsko fakulteto na Koroški cesti 160, če bo jasno vreme, sončni mrk tudi opazovali. Če koga iz javnosti zanima opazovanje tega zanimivega naravnega pojava, se seveda lahko pridruži, vendar ob strogem upoštevanju vseh varnostnih ukrepov zaradi epidemije. Opazovanje je brezplačno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
