Že več kot desetletje je od prvih za panogi IKT in potrošniške elektronike malodane bogokletnih idej, ki so trdile, da tehnologija ni (več) pomembna. Njihovi avtorji so namreč zagovarjali tezo, da stroški infrastrukturnih tehnologij, kakršni so računalniki in internet, s časom padajo in da bodo te tehnologije postale vseprisotne in brez prave konkurenčne prednosti – podobno, kot so to postali ceste, elektrika in telefonske linije. Ko je enkrat tehnologija vseprisotna in na voljo vsem, pri čemer ni niti redka niti lastniška, podjetju pač ne ustvarja več trajne konkurenčne prednosti. Kar do določene mere drži, po drugi strani pa so tukaj patenti, ki skrbijo, da se konkurenčna prednost vsaj začasno lahko ohrani.
Čeprav se strinjam, da lahko t. i. komoditizacija sčasoma izniči prednost posameznega izdelka, pa se ne morem strinjati z mislijo, da podjetja ne morejo ustvariti trajne prednosti z rabo široko dostopne tehnologije. Samo pomislite, koliko funkcij ima urejevalnik preglednic, ki ga uporabljate. Stotine, tisoče? Koliko jih uporabljate? Bore malo, kajne? Kaj pa, če bi obvladali samo odstotek več funkcij ali pa pet odstotkov? Bi lahko postorili več, izdelali boljše preglednice, grafe, analize? Mar se to ne bi poznalo na poslovnih rezultatih podjetja?
Intenzivnost rabe tehnologije oziroma čim boljše izkoriščanje tehnologije, ki je na voljo, je tudi pot do tehnološke prednosti podjetja.
Prebojne inovacije, izdelki in poslovni modeli se danes rojevajo prav na račun rabe digitalnih tehnologij v podjetjih in družbi. Verjeli ali ne, marsikatera prednost se rodi tudi v urejevalniku preglednic.
Svet namreč žene programska oprema. Ne verjamete? Poglejte okoli sebe. Še tri ali štiri desetletja nazaj so za najbolj vplivna podjetja na svetu veljali proizvajalci vozil, naftarji, industrijska podjetja in energetska podjetja. Danes jih z najrazličnejših lestvic po uspešnosti in prihodkih izpodrivajo takrat še garažna podjetja – Amazon, Apple, Google, Facebook, Microsoft in podobna.
Tehnologija, tako strojna kot programska oprema danes prežema podjetja. Nihče več ne posluje s svinčnikom in papirjem, niti to ni zaželeno. Poraba podjetij za IT je eden tistih barometrov, ki jasno kaže stanje tehnološke ekonomije. Podjetja vsako leto več porabijo za računalnike, pametne telefone, strežnike, podatkovne centre in predvsem poslovno programsko opremo, licence, IT-storitve in vzdrževanje. Ne glede na to, ali imajo lasten oddelek IT, ali pa za njihovo IT-okolje skrbi zunanji izvajalec, vsako podjetje ima svoj IT-proračun – tehnološki proračun, če želite. In to podjetja na svetu letno stane okoli 10 bilijonov evrov. To je ogromna številka. Da si jo boste lažje predstavljali, je strošek približno tak, kot če bi vsakemu zemljanu dali tisočaka vreden pametni telefon in pošteno zmogljivo tablico. To je denar, primerljiv z BDP-jem svetovne gospodarske velesile. Pa naj še kdo reče, da tehnologija ni pomembna. Vsekakor je draga … V razmislek še tole. V zadnjih 30 letih se je poraba za IT povečala za več kot 20-krat, v tem času pa se je svetovni BDP komaj potrojil.
Da bo primerjava še bolj nazorna. Znesek, ki ga za tehnologijo vsako leto porabijo podjetja – tisti iz proračuna za IT, ne upošteva porabe za senzorje, procesorje in druge tehnologije, vgrajene v vsakdanje izdelke, vključno z avtomobili, letalskimi motorji, potrošniškimi napravami in pametnimi omrežji. Prav tako ne vključuje porabe za robotiko, avtomatizacijo procesov in mobilne tehnologije. Če bi (lahko) vključil še omenjene naložbe, se ocena porabe denarja za tehnologijo dramatično poveča. In z njo njen vpliv v svetu.
Kaj podjetja počno z vso to tehnologijo? Iščejo načine, kako ustvariti konkurenčno prednost in poslovati bolje, donosneje. Podjetja so se v preteklosti osredotočala predvsem na dve metriki: prihodke in stroške. Pozitiven rezultat v prid prvih je pomenil dobičkonosno poslovanje. Tako je še danes. A danes se morajo podjetja, vsaj tista, ki se zavedajo, da delujejo v dobi digitalizacije vsega in jih vodi imperativ, da morajo postati podatkovno gnana, ukvarjati tudi z izračuni vpliva tehnologije na poslovanje.
Drži, večja poraba sredstev za tehnologijo sama po sebi še ne prinaša višjih prihodkov. A statistika vendarle pozna jasno pozitivno korelacijo v praktično vseh panogah. Podjetja z visoko intenzivnostjo tehnologije dosegajo nadpovprečno visoke bruto marže in donose. Na primer, v zavarovalništvu imajo najuspešnejše zavarovalnice bruto marže, ki so več kot trikrat višje od povprečja v panogi, in dosegajo tehnološke intenzivnosti, ki so več kot polovico višje (od povprečja). Prav zato zavarovalnice malodane »goltajo« najsodobnejšo tehnologijo, saj poskušajo z umetno inteligenco odkriti več prevar, rezerv v poslovanju in bolje upravljati tveganja. Ker se to močno pozna na poslovnih rezultatih.
Podobno je v bančništvu, ki je v zadnjem desetletju tehnološko skokovito napredovalo, priča smo izjemno visoki stopnji avtomatizacije – vključno s tehnološkimi sistemi, ki poenostavljajo procese, in napredkom v umetni inteligenci, ki omogoča (klepetalnim) (ro)botom, da odgovarjajo na vprašanja strank in opravljajo bančne posle. Da, avtomatizacija vsega, kar se avtomatizirati da, je vsekakor ena prebojnih tehnologij. Bloomberg Markets je ocenil, da je v zadnjem desetletju avtomatizacija v bančništvu nadomestila petino zaposlenih, globalna banka Citigroup pa je v svoje poročilo zapisala oceno, da bi lahko še pred koncem desetletja v ameriških in evropskih bankah brez službe ostalo 1,8 milijona današnjih zaposlenih. Brez službe, ne pa nujno brez dela, če se bodo pravočasno prilagodili razmeram in se »nadgradili«.
Robotska avtomatizacija procesov (RPA), ki je šele dobro začela orati ledino, bo večino duhamornih in rutinskih opravil (od)vzela ljudem. V tem sam ne vidim prav nič slabega, čeprav mi angleško govoreči kolegi, ki tehnologijo preučujejo od blizu, znajo povedati, da roboti v angleščini že lahko napišejo precej dobre članke. Bodo pač morali ljudje postati toliko boljši novinarji, blogerji, poročevalci. Če bom sam zaradi vpliva tehnologije pisal še boljše članke – v slovenščini ali angleščini, je to le velik plus – zame in za vas.
Menite, da šoferji tovornih vozil uživajo v dolgih poteh in dejstvu, da so lahko več dni ali celo tednov stran od svojih partnerjev in družinskih članov? Da so vsak dan izpostavljeni nevarnostim na cestah? Samovozeča vozila bodo odpravila potrebo po velikem deležu šoferjev tovornjakov pa tudi taksistov. Je to slabo? Ni. Prevozi bodo cenejši, prav tako blago, ki ga tovornjaki prevažajo. Manj bo nesreč, osebnih in družinskih tragedij, obremenitev zdravstvenega sistema. Ljudje, ki bodo ostali brez služb, bodo našli drugo delo, po možnosti takšno, ki jih bo bolj opolnomočilo in jim bo všeč.
Tehnologije in njene intenzivnosti v poslu in osebnem življenju se zato ne smemo bati, ali je celo prezirati. Poiskati in izkoristiti moramo njene prednosti in jo uporabiti nam v prid, se opolnomočiti, postati boljši, postoriti več, da bomo zaslužili več ali pa pridobili več prostega časa.
Menite, da je bilo prvim ljudem, ki so živeli v jamah, lepše kot nam? Prepričan sem, da so se kopja, lopate in kolesa razveselili vsaj toliko, kot se danes otrok razveseli pametnega telefona. Da, tehnologija je še kako pomembna za celotno družbo.
Preberite nov tematski časopis v celoti
Obiščite spletno stran brez oglasov.
