Maja Furman
Tokrat smo gostili sogovornika iz raja, Sončnega raja. Bogdan Mak je kmet in čebelar z doživljajske kmetije z Malečnika pri Mariboru, kjer si obiskovalci lahko "napolnijo svoje baterije"; tako fizične, kot tudi mentalne in duhovne. Na posestvu gojijo različna medonosna zelišča, industrijsko konopljo, čebelarijo, izvajajo različne delavnice, tudi ritual hoje po žerjavici.
{soundcloud}https://soundcloud.com/vecerpodkast/vecer-v-zivo-bogdan-mak{/soundcloud}
Gospod Mak, dobrodošli. Ne bom se zlagala, če bom rekla, da prihajate iz raja, kajne?
Ne, zagotovo ne.
Prihajate namreč s posestva Sončni raj, ki je doživljajska kmetija. Koliko let že upravljate z njo?
"Smo mlada kmetija. Ljudje si pod tem pojmom predstavljajo kmetijo s tradicijo vsaj petdeset let. Mi pa delujemo štiri leta. Smo dojenček med kmetijami."
Vendar ste zelo razvita in aktivna kmetija. Pri vas obiskovalcu lahko doživijo marsikaj.
"Začeli smo iz potrebe po kakovostnem preživljanju prostega časa. Z ženo sva leta 2015 prišla na idejo, da bi najela nekaj zemlje, kjer bi gojila zelišča, med drugim tudi industrijsko konopljo, ki je bila takrat t. i. 'bum rastlina', ker sva želela preveriti njene potenciale. Slišala sva, da se v krajih, kjer sem nekaj časa odraščal kot otrok, oddaja kmetija. Bila je precej zapuščena, površine prav tako. Z lastniki smo se dogovorili za enoletni najem. Ko je lastnik umrl, so naju dediči vprašali, ali bi odkupila posest. In sva jo."
Kje je lokacija vaše kmetije?
"Kmetija je v Vodolah pri Malečniku. To je nekakšen vhod na mariborsko vinsko cesto. Iz centra Maribora do nas potrebujete od 15 do 20 minut."
In kako se je zgodba nadaljevala?
P"ravzaprav z ženo nisva vedela, v kaj se spuščava. Sam sem inženir lesarstva, zaposlen sem bil v podjetju, ki izdeluje savne. Žena pa je ekonomistka, ima svoje podjetje, ki se ukvarja s prodajo spodnjega perila. V prvih mesecih najema nama je postalo jasno, da naju delo z naravo veseli in sprošča, zato sva se odločila za nakup kmetije. In jasno je bilo, da bom postal kmet, zato sem pustil službo. Ta odločitev je bila trenutek streznitve, saj se naenkrat zaveš, da boš moral od zdaj naprej sam priskrbeti finančna sredstva za delovanje, zavarovanje in vse ostale položnice in stroške. Ko me danes sprašujejo, ali je možno preživeti s tako kmetijo, povem, da je možno. Je pa res, da sva se na začetku z ženo odločila, da bova prvih pet let vsak dan dala od sebe svoj maksimum in delala na tem, da kmetija zaživi. Na zemljevid prisotnosti tovrstnih kmetij smo se dokončno vrisali leta 2017, ko smo izvedli projekt Zasadimo.si."
Kakšen projekt je to?
"To pomeni zasaditev kakršnega koli parka. Mi smo imeli idejo, da bi zasadili park najbolj medonosnih zdravilnih rastlin v Sloveniji. Hkrati je ta besedna zveza za nas pomenila, da si zasadimo drugačno prihodnost, takšno, kot si jo želimo. K zasajevanju rastlin smo povabili ljudi iz vse Slovenije. Ko smo imeli narejeno krajinsko arhitekturo, nas je na petih dogodkih, ko smo zasajevali, obiskalo okoli 750 ljudi. Zasadili smo park avtohtonih medonosnih rastlin. Naš cilj je bil zasaditi približno 9500 sadik, kar je pomenilo, da smo za vsakega desetega Mariborčana zasadili eno rastlino. Naša želja je bila, da bi v ljudeh vzbudili potrebo po negovanju in spoštovanju okolja. Zaključno prireditev smo imeli 20. maja in takrat so udeleženci izrazili željo, da bi se vsako leto ob istem času dobili na podobnem dogodku. Naslednje leto smo določili novo srečanje, poimenovali smo ga Medeni dan, ker imamo medeni park. Zelo lepo se datum našega dogodka pokriva z mednarodnim dnevom čebel, ki so ga Združeni narodi razglasili novembra naslednje leto, torej leta 2017."
Ta usklajenost je potrditev, da grete v pravo smer.
"Točno to. To potrjuje, da ni naključij in da se vse zgodi z razlogom oz »na ključ«. Tako je torej nastal zdaj že tradicionalni Medeni dan, s katerim želimo ljudi ozaveščati, da trenutno ljudje mnogo bolj potrebujemo okolje, kot okolje potrebuje nas. Ljudem želimo sporočiti, da je okolje fajn, da v njem najdemo vse, kar potrebujemo za življenje; hrano, materiale za gradnjo, prostor, kjer lahko kakovostno preživljamo prosti čas, otroke lahko v naravi učimo različnih gibalnih veščin, hkrati jim lahko pokažemo, kako lahko preko narave najdejo stik s sabo itd. Na Medenem dnevu zato potekajo različne delavnice na temo narave in okolja, s katerimi želimo animirati otroke in jim pokazati našo tradicijo; rišemo panjske končnice, se družimo ob lutkovnih predstavah itd. Prav je, da že pri otrocih začnemo vzgajati zavedanje o lastnem rastlinskem genskem materialu."
Pri vas si lahko obiskovalci, kot sva že rekla, »napolnijo fizične, mentalne in duhovne baterije« in pridobijo različna znanja. V ta namen izvajate programe in delavnice. Med drugim tudi delavnice o samooskrbi. Samooskrba, kar se zelenjave in sadja tiče, je pri Slovencih v upadu. Vi jo spodbujate. Pravite, da je možna tudi v urbanih okoljih.
"Tako je. Mi še živimo v centru mesta, ker prenavljamo hišo, zato imamo na svojem balkonu visoki gredi. Smo popolnoma samooskrbni, večino zelenjave pridelamo brez težav, na dveh visokih gredah, ki sta velikosti približno 3,5 m2. Z namenom ozaveščanja ljudi, kako smo lahko samooskrbni tudi v urbanem okolju, smo na posestvu pripravili primer permakulturnega vrta. Ta je zgled, kako lahko tudi v urbanem okolju zasadimo visoko gredo, ki je hkrati lahko tudi dekorativne narave. V gredo lahko posadimo rože, vmes pa solato, čebulo in ostalo zelenjavo. Na videz bo tak vrt deloval dekorativno, hkrati pa bo tudi koristen."
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
