Znanstveniki so ugotovili, da obstaja pri posameznikih, ki v službi preživijo več kot 40 ur na teden in se vsak dan na delo v eno smer vozijo pol ure, za 25 odstotkov večja verjetnost, da imajo nedejaven življenjski slog, in tudi za 16 odstotkov večja verjetnost, da imajo težave s spanjem. "Težave s spanjem utegnejo biti posledica pomanjkanja časa za aktivnosti za premagovanje stresa in sproščanje," meni vodja študije Jaana Halonen z Univerze v Stockholmu ter Finskega inštituta za zdravje in dobro počutje s sedežem v Helsinkih. "Ljudje so včasih morda preveč utrujeni, da bi se po napornem delovnem dnevu ter dolgotrajnih vožnjah v službo in domov ukvarjali še s kakšno telesno aktivnostjo."
Dnevni urniki večine odraslih so odvisni od njihovih služb in časa, ki ga porabijo za pot na delo in domov, so v reviji Occupational & Environmental Medicine zapisali Halonenova in njeni kolegi. Raziskovalci so dolg delovnik v preteklosti že povezali z nezdravimi navadami, kot so telesna nedejavnost, kajenje in nezdrav način prehranjevanja, še vedno pa ni veliko znanega o skupnih učinkih predolgega delovnega časa in nenehnih dolgotrajnih voženj na delo.
V okviru najnovejše študije so raziskovalci preučili več kot 22 tisoč delovno aktivnih odraslih. Vsaj dvakrat so med letoma 2008 in 2018 preučili podatke o njihovem delovniku in času vožnje na delo. Zanimalo jih je tudi, ali so kadili in pili alkohol ter koliko so telovadili in spali. Udeleženci so jim posredovali še podatke o telesni višini in teži, da so lahko izračunali njihove indekse telesne mase (ITM). Na začetku so bili udeleženci študije v povprečju stari 48 let. Medtem ko se jih je večina ves čas študije enako dolgo vozila na delo, se je pri 14 odstotkih čas vožnje na delo spremenil enkrat, približno petim odstotkom pa najmanj dvakrat.
Pri tistih, ki so delali manj kot 40 ur na teden, čas vožnje na delo očitno ni vplival na življenjske navade, kot so pitje alkohola, kajenje ali telesna aktivnost. Po drugi strani je pri ljudeh z daljšim delovnikom in daljšimi vožnjami na delo v primerjavi s tistimi, ki so delali manj in so se tudi v službo vozili krajši čas, obstajala večja verjetnost, da bodo imeli odvečno težo. Toda ta razlika je bila premajhna, da bi lahko zavrnili možnost, da gre zgolj za naključje. Raziskovalci preprosto niso imeli dovolj podatkov o tem, kako so ljudje hodili na delo, zato ni bilo jasno, ali so se vozili ali pa hodili peš in kolesarili ter se pri tem tudi nekoliko razgibali.
"Vemo, da sta hoja in kolesarjenje na delo povezana z boljšim zdravjem," pravi Oliver Mytton, raziskovalec z Univerze v Cambridgeu, ki ni sodeloval pri prej omenjeni študiji. "Jasno je torej, da se morajo ljudje, ki razmišljajo o tem, da bi sprejeli službo, do katere se bodo vsak dan dlje časa vozili, zavedati, da utegne to negativno vplivati na njihovo zdravje. Če se vendarle odločijo tako službo sprejeti, potem bi morali premisliti, kako se lahko temu izognejo. Poskrbeti morajo, da del poti na delo vseeno prehodijo ali prekolesarijo ali namenijo vsaj nekaj časa za telovadbo." Vsi ljudje ne morejo izbirati, kje bodo delali, in vsi tudi nimajo možnosti delati od doma. Pri tem igrajo pomembno vlogo delodajalci (in vlade), zlasti ko gre za prilagajanje potrebam delavcev.
