Lansko sezono je še začel kot pomočnik selektorja Gorazda Bertonclja, po aferi Planica pa pri šele 32 letih prevzel vodenje slovenske skakalne A-reprezentance. Čeprav je le štiri leta starejši od Petra Prevca, s katerim sta nekoč skakala skupaj - z denimo Primožem Rogličem pa v letih 2006 in 2007 osvajala ekipne medalje na mladinskih svetovnih prvenstvih -, je v ekipi znova vzpostavil red in disciplino ter prepričal vodstvo zveze, da je pravi mož za to vlogo. Tudi zato je uspel nazaj v moštvo integrirati Timija Zajca, do brona na svetovnem prvenstvu pripeljati Anžeta Laniška, v Planici pa povsem pod vrh potisniti sveži obraz Bora Pavlovčiča in konstantno nekonstantnega Domna Prevca. Vse to so razlogi, da se bo strokovnemu delu Roberta Hrgote zaupalo tudi v olimpijski sezoni.
Robi, ste si decembra, ko ste nadomestili Bertonclja, upali pomisliti, da ne boste le začasna rešitev, ampak boste ekipo popeljali v olimpijsko sezono?
"Moram priznati, da decembra o tem sploh nisem razmišljal, ker je bilo takrat toliko drugih stvari. Sezona je bila že v polnem teku, bližala sta se novoletna turneja, svetovno prvenstvo … Do marca o tem nisem razmišljal, morda šele po Planici, ko so se stvari umirile. A tudi tam je bil moj cilj, da najprej opravim delo, potem bodo pa že povedali, kaj in kako. Ko sem dobil informacijo, da ostajam, sem prvič začel razmišljati o tem, da je treba stvari postaviti za naprej, narediti načrte … Sredi sezone pa še ne."
Kako naporno je biti pri relativno mladih letih na enem od vidnejših selektorskih položajev v Sloveniji?
"Zelo mi je všeč. To je zabavno delo. So plusi, so minusi. Mislim, da je veliko odvisno od tega, kako stvari dojemaš. Lahko ti je naporna marsikatera stvar. Če pa na stvari pogledaš malo drugače, pa ti je lahko marsikatera težja zadeva izziv. Poskušam narediti to, da mi je čim več stvari v izziv, ne v breme. Imamo srečo, ker imamo takšne službe, v katerih uživamo in v katere smo celo življenje na neki način vpeti. Obstajajo veliko slabše službe, veliko težje življenje."
Pa vendarle ste poleti trdo delali za zimsko sezono … Kako dobro so fantje pripravljeni?
"Vsaka sezona se gradi v pripravljalnem obdobju. Prvo pripravljalno obdobje je poleti, ko se dela na grobi motoriki. Bolj ko se bližamo zimi, bolj dajemo poudarek specifičnim stvarem. Fantje so bili zelo dosledni. Vedeli so, zakaj delajo določene stvari, tako da je bilo tudi nam, trenerjem, veliko lažje. Če potegnem črto, lahko rečem, da je bilo pripravljalno obdobje zelo uspešno."
Koliko so poletni rezultati merodajni pred zimsko sezono?
"Če je osnova na visoki ravni, so lahko skoki pozimi na istem ali še višjem nivoju, saj iz tekme v tekmo rasteš. Težko je imeti pozimi vrhunske skoke, če poleti ne opraviš dobrih treningov in dobrih skokov. Poleti je treba osnovati bazo, grobo osnovo, da lahko potem jeseni delaš na finih stvareh, fini motoriki. Tako da ja – poletje je zelo pomembno."
Videl sem, da ste v poletne priprave vkomponirali vetrovnike. V enem takšnem ste bili na Švedskem, imamo ga tudi v Planici … Kaj to prinaša? To je menda povsem nov način vadbe?
"Nekaj novega za nas, da. Ta švedski vetrovnik je sicer v pogonu že nekaj let. Takšne stvari je treba izkoristiti. Na skakalnici namreč težko nadzoruješ vsak gib, v bistvu ga niti ne moreš. Tudi število opravljenih skokov na trening je relativno nizko. Vetrovnik ponuja priložnost, da v nadzorovanem okolju bolj kontroliraš svoje gibe in pri tem opažaš spremembe. Zdi se mi, da treningu prinaša dodano vrednost. Je pa res, da mora biti pripravljenost na toliko visokem nivoju, da sploh lahko gradiš na takšnih finesah."
Vas v letošnji sezoni pričakujejo kakšne spremembe ali novosti, kar se tiče pravil ali opreme?
"Pri opremi, vsaj kar se tiče skakalnih dresov, se ves čas določene stvari spreminjajo. Ni nič takega, da bi premikali gore, se pa naberejo malenkosti. Če sproti ne slediš trendom in ne testiraš oziroma se ne prilagajaš, se lahko hitro znajdeš zadaj."
V katero smer gredo ti trendi?
"Pri opremi je vedno prostor za manipulacijo. Kontrolorji želijo dati temu čim manj prostora. Vedno bolj nadzorovan je denimo obseg dresov, dolžina pri nogah, dolžina razkoraka …"
"Pri opremi je vedno prostor za manipulacijo"
Postajajo torej dresi vedno bolj oprijeti?
"Oprijeti na točkah, ki so sporne. Zmeraj bo pa obstajala siva cona. Dokler bo v igri človeški faktor, bo možnost za manipulacijo v mejah pravil. Tu je treba biti pozoren, da se pravila izkoristi do maksimuma."
Ste pa večjo, sicer kadrovsko spremembo doživeli znotraj organizacije v smučarski zvezi. Vaš nekdanji šef Ljubo Jasnič se je poslovil od skokov po 16 letih, nasledil ga je Borut Meh. A v tem pogledu čutite, da je kaj drugače?
"Iskreno povedano ne čutim, da bi bilo kaj drugače. Konec koncev to tudi ni naša stvar. Nam je pomembno, da finance 'štimajo' in da imamo pogoje za opravljanje treninga. Če to imamo, nas druge stvari ne smejo zanimati. Osredotočati se moramo na stvari, ki so za nas pomembne."
Proračun za skoke je okrog 2,5 milijona evrov. Kaj to pomeni v primerjavi z vašimi glavnimi tekmeci – Avstrijci, Nemci, Norvežani in Poljaki? Ste v tej postavki daleč zadaj?
"Hja, večje nacije imajo seveda večje proračune. Bolj je pa pomembno, kako znaš ta proračun izkoristiti in za kaj boš denar namenil. Nekateri več zapravijo za opremo, drugi za treninge. Tu je treba biti racionalen. Narediti moraš čim več s čim manj stroški. Izkoristiti je treba slovensko iznajdljivost. Zdi se mi, da znamo Slovenci zelo dobro improvizirati. Z vsakim proračunom se da, denarja pa nikdar ni preveč."
Ali bo Anže Lanišek tudi v letošnji sezoni glavni slovenski adut za odmevnejše dosežke?
"Anže od konca sezone nadaljuje na visokem nivoju. Na poletnih tekmah je s posameznimi skoki dokazal, da sodi v sam vrh, kar me še posebno veseli. Trenutno je naš najboljši. Me pa tudi veseli, da so na zadnji tekmi v Klingenthalu oziroma skozi celotno sezono mnogi drugi fantje prikazali, da sodijo vsaj v širši vrh, če ne v ožjega, in niso več toliko za Anžetom. Zdaj je naša naloga, da te posamezne dobre skoke spremenimo v konstanto. Odpraviti moramo velika nihanja."
Pred vsako novo sezono se javnost vselej sprašuje, ali lahko Peter Prevc še kdaj poseže na vrh kot nekoč. Kaj menite?
"Vsak lahko pride vsaj blizu vrha. Sploh Peter, glede na to, da je že bil tam. On ve, kaj je treba storiti in koliko dela mora vložiti, da doseže ta nivo. Tega si vsi želimo, je pa težko karkoli napovedati. Pri Petru je pomembno, da gremo iz treninga v trening, iz tekme v tekmo in da se nivo sproti dviguje. Želja je, da pride tja nazaj. Počakati je treba, da pridejo prve tekme in da vidimo, kje smo. Od tam pa bo treba dalje graditi."
Kako so se pa spori s Timijem Zajcem polegli, pomirili? Je spet začel verjeti v reprezentančni sistem dela, o katerem je lani podvomil?
"Že po tisti Planici sva stvari dorekla. Takšne zadeve rad takoj uredim, da ni kasneje težav. S Timijem jih nisem nikdar imel. On je bil letos zelo v redu, zelo deloven. Lepo je bilo sodelovati z njim in nimam nobenih pripomb. Žal mi je le, da na poletnih tekmah ni uspel realizirati tega, kar prikaže na treningih. Pri njem je bolj pomembno, da se glava umiri in da se dobro pripravi za zimo ter na tekmah prikaže skoke s treningov."
"Takšne stvari, kot je bila s Timijem, rad takoj uredim, da ni kasneje težav"
Glede na poletne rezultate imamo spet en bratski fenomen; Cene Prevc pozitivno preseneča in je bil na nekaterih tekmah celo drugi najboljši slovenski skakalec, medtem ko Domen po svoji stari navadi v zimo vstopa v slabi formi. Kako to?
"Domen tudi to poletje ni v formi, v kakršni bi moral biti. Za zdaj so nihanja še previsoka. Upam, da mu bo do sezone to uspelo popraviti. Po drugi strani pa je Cene, kakor ste omenili, zelo pozitivno presenetil. Le upam, da bo ta nivo in sproščenost ohranil do začetka sezone in da bo pozimi nadaljeval, kjer je zdaj končal."
Od vaših predhodnikov, Gorana Janusa in Gorazda Bertonclja, smo navajeni, da so pred sezono javno obelodanili rezultatske cilje. Jih imate tudi vi?
"Letos je predvsem specifična sezona s kar štirimi vrhunci: novoletno turnejo, olimpijskimi igrami, svetovnim prvenstvom v poletih in domačo Planico. Ker se vrhunci vlečejo skozi tri mesece, bo to zelo težak izziv. Želja je zmeraj oder za zmagovalce. V primerjavi z lani si želim nadgraditi rezultate na ekipnih tekmah. Lani smo na njih nastopali pod pričakovanji. Saj bi lahko napovedoval tudi posamične zmage, a bi bilo to za zdaj še brez osnove. Ko bomo skakali tako, kot si želimo, bomo pa videli, kaj nam to prinaša. Vem, da lahko v tem primeru ciljamo zelo visoko."
Kaj pa pričakujete od konkurence? Bo vrh podoben lanskemu?
"Sodeč po zadnjih poletnih tekmah je zelo močan in glavni favorit Rjoju Kobajaši. Tu so še vedno Norvežani, še posebno Halvor Egner Granerud, ki ohranja lanski nivo. Vrh se torej, kolikor opažam, veliko ne spreminja. Bo pa precej širši. Ves čas se dodajajo nova imena. Če naredi napako, kot v kvalifikacijah Klingenthala, tudi Kobajaši hitro pade na 16. mesto. A kaj, ko je bil potem na tekmi 20 metrov spredaj. Na dober rezultat vpliva veliko stvari. Ne nazadnje imamo tudi mi Anžeta, ki sodi v vrh. Glavni cilj v začetku sezone je tako, da pridemo v stik z vrhom in da potem lažje nadaljujemo sezono."