Bojan Bauman
Skakalni center v Vizorah pri Vojniku je eden manjših skakalnih klubov, eden od 27 delujočih v državi. Bil bi še zmeraj samo eden od mnogih, če od tam ne bi prišel 19-letni Timi Zajc, trenutno eden najboljših slovenskih skakalcev, ob dveh drugih mestih in treh tretjih že tudi zmagovalec na tekmi najvišjega ranga.
O njegovi poti smo se pogovarjali z njegovim prvim trenerjem (ob očetu Boštjanu) Stanislavom Grmom. Njuno sodelovanje je temu profesionalnemu trenerju v Vizorah še živo v spominu: "Hvala bogu, odkrili smo talenta in ga z marljivim delom uspeli vzgojiti v izjemnega tekmovalca. Vsak ne more biti najboljši niti na domači skakalnici, kaj šele na celem svetu. Timiju je to že uspelo, mi pa imamo v tem trenutku v malem podeželskem klubu še nekaj otrok, ki so podobno talentirani ter kažejo lep napredek in pripravljenost za delo."
Timi je zmeraj hotel zmagati
Štajerci in Gorenjci
Takšni talenti imajo odprto pot v nordijski srednješolski center v Kranju, kjer trenirajo, se izobražujejo, stanujejo v internatu ... skratka, imajo odprto pot do vrha. Stanislav Grm se spomni težav, ki jih je imel Timi pri odločitvi za preselitev na Gorenjsko. "V Kranj najprej ni hotel iti. Sam sem vedel, da je tamkajšnji sistem zelo dober, a njemu je dvome porajalo nenehno rivalstvo med Štajerci in Gorenjci. Na koncu se je le odločil za Kranj."
V 27 skakalnih klubih po Sloveniji je od 600 do 800 skakalcev vseh starostnih kategorij.
Za skoke v Vizorah se odločajo predvsem otroci staršev, ki so bili sami skakalci ali smučarji.
Timi Zajc je začel skakati s petimi leti, pri devetih je prvič tekmoval, zaradi rivalstva z Gorenjci sprva ni hotel v srednjo šolo v Kranj.
Tudi mali klubi so pomembni
Športni dnevi za talente
V klubu v Vizorah ne čakajo, da se bodo otroci navdušili za skoke ob spremljanju uspehov Slovencev prek televizije. Ob poplavi športov bi se le izjemoma kak otrok pojavil pred brunarico v Vizorah, v kateri deluje klub. Grm se je lotil novačenja osnovnošolskih otrok: "Vsako leto ob športnem dnevu za otroke iz nižjih razredov priredimo tekmovanje v skokih z alpskimi smučmi. Tekmovanje je regijsko in državno, organiziramo ga prek ministrstva za šolstvo in šport. Obetavne skakalce povabimo v klub in dobimo takšne, ki imajo že nekaj smučarskega znanja. Za skoke se odločajo predvsem otroci staršev, ki so bili skakalci, smučarji. Oni se najprej pozanimajo, kako naš klub deluje. Štirinajstletniki pri nas imajo že pet treningov na teden, trije od teh so na skakalnici, ob vikendih so tekmovanja. Urnik je poln, a športniki so znani po tem, da si dobro organizirajo čas."
Planica kot priložnost
V povezavi s skoki se bo v Sloveniji v naslednjih letih veliko dogajalo. V naslednji sezoni bosta v Planici prestavljeno svetovno prvenstvo v poletih, ki bi moralo biti ta teden, in tradicionalni zaključek sezone svetovnega pokala, čez tri leta bo dolina pod Poncami gostiteljica svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah. To je priložnost za dokončen preboj skakalnega športa v državi. "Ja, Planica 2023 bo največja športna prireditev v zgodovini naše države. To je priložnost, da naredimo dva koraka naprej tudi v manj razvitih okoljih. Skoki imajo pri nas globoke korenine," razmišlja Pogorelčnik.
Dobre ideje se pogosto zaustavijo pri denarju. Ga bo zaradi svetovnega prvenstva več za klube ali morda celo manj, saj bodo stroški s prvenstvom ogromni? "Mi bi si želeli, da bi ga bilo več do leta 2023 in tudi zatem. Tako bi lahko širili bazo tekmovalcev in pomagali klubom. Zavedamo se, da se pri njih vse začne, če ne funkcionirajo, so slabe tudi reprezentance. Klube po državi smo na zvezi začeli nadgrajevati že pred leti, ko smo aktivirali trenerje, bivše tekmovalce, jih strokovno izobrazili. Mnogim klubom smo pomagali z opremo," je dejal Pogorelčnik.
