Milijardna skupnost mikrobov, ki živijo v vašem prebavnem traktu, znana kot črevesni mikrobiom, ima pomembno vlogo pri uravnavanju kakovosti spanja, razpoloženja in splošnega počutja. Ko je črevesni mikrobiom uravnotežen in zdrav, je spanec običajno dober. Ko je porušen, se pogosto pojavijo nespečnost, nemirne noči in slabi spalni cikli.
Črevesje in možgani nenehno komunicirajo prek osi črevesje-možgani. To komunikacijsko omrežje vključuje živce, hormone in imunske signale. Najbolj znan del tega sistema je vagusni živec, ki deluje kot dvosmerna komunikacijska pot, ki prenaša informacije med črevesjem in možgani. Raziskovalci še vedno preučujejo, kako pomemben je vagusni živec za spanje, vendar dokazi kažejo, da močnejša vagalna aktivnost podpira bolj umirjeno stanje živčnega sistema, stabilnejši srčni ritem in bolj gladke prehode v počitek. Zaradi te tesne povezanosti spremembe v črevesju vplivajo na to, kako možgani uravnavajo stres, razpoloženje in spanje.
Mikrobi v črevesju ne prebavljajo le hrane. Proizvajajo tudi živčne prenašalce in presnovke, ki vplivajo na hormone, povezane s spanjem. Presnovki so majhni kemični stranski produkti, ki nastajajo, ko mikrobi razgrajujejo hrano ali medsebojno delujejo. Mnoge od teh spojin lahko vplivajo na vnetje, tvorbo hormonov in notranjo uro telesa. Ko je črevesje v ravnovesju, te snovi pošiljajo stalne, pomirjujoče signale, ki podpirajo reden spanec. Ko pa postane mikrobiom neuravnotežen (porušeno črevesno ravnovesje oziroma disbioza), ta sistem sporočanja postane nepredvidljiv.
Črevesje proizvaja tudi več ključnih kemikalij, povezanih s spanjem. Serotonin na primer uravnava razpoloženje in pomaga določiti cikel spanja in budnosti. Večina serotonina v telesu nastane v črevesju, zdrave bakterije pa pomagajo ohranjati njegovo stabilno proizvodnjo. Melatonin, zaradi katerega se zvečer počutimo zaspani, nastaja ne le v češeriki (epifizi), temveč tudi v celotnem prebavnem traktu. Črevesje pomaga pretvarjati serotonin v melatonin, zato njegovo stanje neposredno vpliva na to, kako učinkovito ta proces poteka.
Stres, spanje in zdravje črevesja medsebojno nenehno vplivajo drug na drugega
Črevesje podpira tudi tvorbo GABA (aminomaslena kislina), pomirjujočega živčnega prenašalca, ki ga proizvajajo določeni koristni mikrobi. GABA umirja živčni sistem in telesu sporoča, da je dovolj varno, da se sprosti. Te kemikalije skupaj tvorijo del cirkadianega ritma telesa - notranjega 24-urnega cikla, ki uravnava spanje, apetit, hormone in telesno temperaturo. Ko prevladajo škodljive bakterije, ta ritem postane manj stabilen, kar lahko prispeva k nespečnosti, tesnobi pred spanjem in razdrobljenem spancu.
Druga pomembna pot med črevesjem in spanjem je vnetje. Zdravo črevesje ohranja uravnotežen imunski odziv. To počne tako, da ščiti črevesno steno, gosti mikrobe, ki uravnavajo imunsko dejavnost, in proizvaja spojine, ki umirjajo vnetne reakcije. Če se razvije disbioza ali če nezdrava prehrana razdraži črevesno sluznico, se lahko med celicami črevesne stene pojavijo vrzeli. To omogoča, da vnetne molekule preidejo v krvni obtok, kar povzroča kronično nizkocelično vnetje. Znano je, da vnetje moti uravnavanje spanja. Ovira sposobnost možganov, da usklajujejo prehode med fazami spanja, saj vnetne kemikalije vplivajo na možganska območja, ki nadzorujejo budnost in počitek. Ljudje z vnetnimi črevesnimi stanji to pogosto občutijo zelo neposredno.
Sindrom razdražljivega črevesja, občutljivost na hrano ali povečana prepustnost črevesja, pogosto imenovana "puščajoče črevesje", vključujejo razdraženost ali rahljanje črevesne stene. To omogoča lažji vstop snovi, ki sprožajo imunski odziv, v krvni obtok, kar poveča vnetje in moti spanje. Vnetje tudi dvigne raven stresnega hormona kortizola, zaradi katerega se telo počuti pripravljeno na delovanje, ne pa na počitek.
Stres, spanje in zdravje črevesja medsebojno nenehno vplivajo drug na drugega. Stres spreminja črevesni mikrobiom tako, da zmanjšuje koristne mikrobe in povečuje vnetne spojine. Moteno črevesje nato pošilja možganom signale stiske, kar krepi tesnobo in moti spanec. Slab spanec dodatno dvigne kortizol, kar še poslabša neravnovesje v črevesju. Tako nastane cikel, ki ga je težko prekiniti, če črevesja ne podpremo.
Krepitev črevesja lahko občutno izboljša spanec, le nekaj truda potrebujemo. Uživanje prebiotičnih in probiotičnih živil, zlasti fermentiranih, podpira koristne mikrobe, saj fermentacija ustvari žive kulture, ki pomagajo ponovno naseliti črevesje. Zmanjšanje sladkorja in ultrapredelanih živil znižuje vnetje in preprečuje disbiozo, saj takšna hrana običajno hrani bakterije, ki spodbujajo draženje ali proizvajajo vnetne stranske produkte. Reden urnik obrokov pomaga črevesju ohranjati stabilen dnevni ritem, saj ima prebavni sistem svojo notranjo uro. Tudi obvladovanje stresa pomembno vpliva na stanje črevesja. Zadostna hidracija podpira črevesni mikrobiom, saj tekočina pomaga pri prebavi, prenosu hranil in vzdrževanju zaščitne sluznice črevesne stene. Te spremembe skupaj ustvarjajo bolj stabilno črevesno okolje, ki podpira globlji in bolj obnovitveni spanec.
Dober spanec se ne začne, ko se uležemo v posteljo. Začne se veliko prej, saj ga oblikujejo zdravje črevesja in sporočila, ki jih ves dan pošilja možganom. Ko je črevesje podprto in uravnoteženo, se telo lažje umiri, obnovi in vstopi v ritme, ki omogočajo, da se spanec naravno izboljša.
- Manal Mohammed, višja predavateljica, medicinska mikrobiologija, Univerza Westminster v Londonu.

