Danes je nova hitra železniška povezava Koralmbahn prvič zares zaživela pod političnimi in medijskimi žarometi. Po njej se je z impresivnimi 230 kilometri na uro peljalo okoli 800 posebnih gostov - med njimi avstrijski predsednik, zvezni kancler, prometni minister ter drugi visoki predstavniki države. Na istem vlaku smo bili tudi novinarji; pet sedežev je bilo namenjenih slovenskim medijem, med njimi tudi avtorici tega članka.
Premierno vožnjo sta vodila izkušena strojevodja Michael Hinterwallner (46) in Roland Schlögl (48), ki sta nas popeljala po progi, ki jo Avstrija opisuje kot svoj največji železniški projekt generacije. In vlak? Nikakor ne običajen. Šlo je za najhitrejši potniški vlak ÖBB - Railjet, ki pot med Gradcem in Celovcem skrajša na zgolj 41 minut, medtem ko je še pred kratkim trajala tri ure. Prve potnike bo odpeljal v nedeljo, ko bo vozil 29-krat na dan.
Sum na dim po vožnji vlaka skozi predor
Na premierni vožnji hitrega vlaka po novi progi Koralmbahn je kmalu po tem, ko je ta ob povratku iz Celovca v Gradec zapustil predor Koralmtunnel, na njegovem vzhodnem delu prišlo do posredovanja gasilcev zaradi suma na dim. Avstrijske zvezne železnice (ÖBB) so kasneje pojasnile, da ni šlo za požar, temveč za prašni oblak. Ob tem so poudarili, da so prašne usedline po odprtju predorov pogost pojav, ki pa ga je kljub temu treba natančno preveriti. Iz previdnostnih razlogov je bil železniški promet začasno ustavljen, ÖBB so iz varnostnih razlogov nato izvedle tudi kontrolno vožnjo, ob 16.10 pa so vlaki ponovno začeli voziti in nevarnost je bila uradno preklicana.
Prepeljali bodo do 50 odstotkov več potnikov
"Železnica je v 19. stoletju revolucionirala Evropo. Pospešila je prevoz blaga, spodbujala trgovino in industrijo ter omogočila rast mest, kot je Linz, Gradec ali Beljak. Ustvarila je delovna mesta, povezala regije in naredila potovanja dostopna - simbol napredka in družbenega vzpona. Tudi danes železnica povezuje podeželske regije z urbanimi središči in odpira dostop do izobraževanja, dela in zdravstvene oskrbe. Z železnico nadaljujemo to zgodbo uspeha," je na uradni otvoritvi nove hitre proge med Celovcem in Gradcem na graški osrednji železniški postaji dejal avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, kancler Christian Stocker pa je poudaril, da je odprtje nove proge mejnik v zgodovini avstrijskih infrastrukturnih projektov. "Veliki zmagovalci so ljudje na terenu in domače gospodarstvo. S tem Koralmbahn pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju Avstrije."
Da nova proga postavlja povsem nove standarde, je poudaril tudi Andreas Mattha, direktor Avstrijskih zveznih železnic (ÖBB). Vlaki bodo po 130 kilometrov dolgi trasi vozili s hitrostmi do 230 kilometrov na uro, kar bo dosedanje potovalne čase močno skrajšalo. Južna železniška os naj bi po zaslugi nove infrastrukture prepeljala do 50 odstotkov več potnikov, potovanje pa bo udobnejše kot kadar koli prej, je dodal. Peter Hanke, avstrijski prometni minister, pa je dodal, da je nova proga brez dvoma projekt stoletja. "To neposredno povečuje privlačnost javnega prevoza in podpira prehod v mobilnosti. Avstrija tako ostaja evropska železniška država številka ena, z gosto ponudbo in najvišjo kakovostjo."
Povezava tudi s Slovenijo
Zadovoljstva nad novo progo ni skrivala niti graška županja Elke Kahr: "Gradec se zelo veseli nove povezave. Povezava med obema mestoma je bila že tradicionalno dobra, zdaj pa se še dodatno zbližujemo v vsakdanjem življenju, pri delu, gospodarstvu, kulturi, izobraževanju in športu, na številnih ravneh. Na to smo se dobro pripravili. Z naložbami v infrastrukturo in izboljšavami v mestnem prometu, na primer s tramvajem in avtobusom, ustvarjamo temelje za sodobno mobilnost, denimo z novo tramvajsko linijo, odprto pred 14 dnevi, ki povezuje glavno železniško postajo z mestno četrtjo Innere Stadt West." Celovški župan Christian Scheider pa je dodal, da nova hitra železniška os odpira nove priložnosti za Celovec kot univerzitetno mesto in krepi njegovo vlogo na jugu Avstrije.
Srce Koralmbahna, ki bo javnemu prometu predan v nedeljo, 14. decembra, vse karte za vožnjo pa so bile razprodane v nekaj dneh, je 33 kilometrov dolg predor Koralmtunnel, eden najdaljših v Evropi. Z njim se čas potovanja med mestoma prepolovi, predor pa postaja simbol tehnološkega napredka, ki ga Avstrija dosega na področju železniške infrastrukture. Njegov pomen presega tudi nacionalne meje: nova povezava bo okrepila tudi potovalne in gospodarske tokove proti Italiji, pa tudi Sloveniji, predvsem v smeri Trsta, Benetk, Ljubljane in Kopra. Kot so poudarili pri ÖBB, Koralmbahn zdaj povezuje drugo največje urbano območje Avstrije s približno 1,1 milijona prebivalcev. Kot del pomembnega mednarodnega koridorja Baltsko morje-Jadransko morje povezuje ključna morska pristanišča ter sever in jug Evrope gospodarsko še tesneje. Skupno je bilo v gradnjo nove proge vloženih približno 5,9 milijarde evrov, s čimer je bilo ustvarjenih več kot tisoč delovnih mest in domača dodana vrednost.
