Mnoge mamice pogosto poročajo o občutku, da so se njihovi možgani po porodu spremenili. Pozabljivost, izjemna čustvena občutljivost in "mamasti možgani" niso zgolj mit ali posledica neprespanih noči. Znanost zdaj potrjuje, da gre za resnične biološke spremembe. Še bolj zanimivo pa je najnovejše odkritje, da vsaka nosečnost pusti na ženskih možganih edinstven pečat. Druga nosečnost namreč ne ponovi le procesov prve, temveč sproži specifične prilagoditve, ki žensko pripravijo na nove izzive razširjene družine.
Skupina znanstvenikov iz univerzitetnega Medicinskega centra v Amsterdamu je pred kratkim objavila rezultate obsežne študije, v kateri so pod drobnogled vzeli nevrološke spremembe pri nosečnicah. S pomočjo napredne tehnologije magnetne resonance (MRI) so spremljali ženske pred zanositvijo, med nosečnostjo in po porodu. Njihovi izsledki, objavljeni v ugledni reviji Nature Communications, razkrivajo, da telo med nosečnostjo izvede globoko reorganizacijo možganskih struktur. Te spremembe niso naključne, temveč služijo točno določenemu namenu – pripravi matere na skrb za novorojenčka in prilagajanju na kompleksne zahteve starševstva.
Manj sive snovi pomeni večjo učinkovitost
Ena izmed najbolj presenetljivih ugotovitev raziskave se nanaša na volumen sive možganovine. Morda se sliši zaskrbljujoče, a med nosečnostjo se v določenih delih možganov volumen sive snovi dejansko zmanjša. Vendar znanstveniki mirijo, da to nikakor ne pomeni poškodbe ali izgube kognitivnih sposobnosti. Ravno nasprotno, gre za proces specializacije in zorenja. Možgani v tem obdobju izvajajo nekakšno 'čiščenje', kjer odstranjujejo manj pomembne povezave, da bi tiste ključne delovale hitreje in bolj učinkovito.
Regije, ki se med tem procesom zmanjšajo in reorganizirajo, so tesno povezane s socialnim zavedanjem. Gre za sposobnost razumevanja čustev in potreb drugih ljudi, kar je seveda ključna veščina za vsako mamo, ki mora brez besed prepoznati, kaj potrebuje njen dojenček. Ta povečana intuicija in sposobnost empatije sta neposredna posledica strukturnih sprememb, ki jih sproži hormonski koktajl estrogena in progesterona.
Vsaka nosečnost prinaša svoje izzive
Študija je vključevala enajst žensk, med katerimi so nekatere postale mamice prvič, druge drugič, tretja skupina pa ni imela otrok. Primerjava posnetkov možganov je pokazala jasne razlike. Elseline Hoekzema, direktorica Laboratorija za možganske spremembe v nosečnosti, pojasnjuje, da možgani med prvo in drugo nosečnostjo sicer doživljajo podobne spremembe, a z pomembnimi razlikami. Prva nosečnost najbolj vpliva na dele možganov, ki so zadolženi za samorefleksijo in socialno interakcijo. Ženska se takrat prvič preobrazi v mamo, kar zahteva popolno spremembo identitete.
Pri drugi nosečnosti pa so spremembe najbolj izrazite v tistih možganskih mrežah, ki nadzorujejo pozornost in reakcijo na zunanje dražljaje. To je evolucijsko povsem smiselno. Ko mama pričakuje drugega otroka, se njeni možgani pripravljajo na situacijo, kjer bo morala deliti svojo pozornost med novorojenčka in starejšega otroka. Povečana sposobnost zaznavanja zunanjih dražljajev in hitrejše preklapljanje pozornosti sta nujni veščini za obvladovanje kaosa, ki ga prinaša skrb za več otrok hkrati.
Raziskovalci so prav tako ugotovili, da te spremembe niso kratkotrajne. Strukturne prilagoditve v možganih ostanejo vidne še vsaj dve leti po porodu, verjetno pa še dlje. Poleg tega so znanstveniki opazili povezavo med temi spremembami in duševnim zdravjem. Razumevanje, kako se možgani prilagajajo, lahko strokovnjakom pomaga pri zgodnjem odkrivanju tveganja za poporodno depresijo in tesnobo. Če možgani ne opravijo teh prilagoditev na pričakovan način, lahko to vpliva na kakovost vezi med mamo in otrokom ter na materino razpoloženje. Ta dognanja tako odpirajo nova vrata za podporo mamicam v enem najobčutljivejših obdobij njihovega življenja.
