Na današnji dan pred 25 leti se je zgodila ena najhujših civilnih katastrof v avstrijski zgodovini. V požaru, ki je izbruhnil na zobati železnici med vožnjo skozi predor na ledenik Kitzsteinhorn v Kaprunu, je umrlo 155 ljudi. Kljub razsežnosti tragedije do danes za nesrečo uradno ni kriv nihče. Kazenski postopek proti 16 obtoženim se je končal z oprostilnimi sodbami, kar pri sorodnikih žrtev in preživelih še danes pušča grenak priokus in odprte rane.
Slovenske žrtve nesreče so bili 26-letni Rastko Ferk z Zgornje Polskave, njegova prijateljica, 23-letna Katja Levart iz Slovenske Bistrice, ter brata, 32-letni Rok in 33-letni Primož Galjot iz Kamnika. Rastko in Katja sta bila navdušena smučarja, Rastko celo športni vaditelj, na avstrijskem smučišču sta želela tisto leto prvič na sneg. Rok Galjot je bil v mladih letih celo član slovenske mladinske smučarske reprezentance, oba brata pa sta bila zaposlena v družinskem podjetju. Njihovo življenje pa se je končalo pod avstrijskim ledenikom.
Usodnega 11. novembra 2000 je okoli 9. ure zjutraj v voznikovi kabini polno zasedenega vlaka izbruhnil ogenj. Vlak se je ustavil sredi 3,3 kilometra dolgega predora, ki se je zaradi učinka dimnika spremenil v smrtonosno past. Ogenj in strupeni plini so se bliskovito razširili navzgor. Rešilo se je le 12 potnikov, ki so uspeli razbiti steklo in se podati v nasprotno smer – navzdol iz predora.
Tragedija, ki je za vedno zaznamovala kraj
Katastrofa je za vedno spremenila podobo Kapruna. V kraj so se takrat zgrnile stotine reševalcev in novinarjev. 25 let kasneje je previdnost še vedno prisotna. Upravljavci žičnic dogodka za medije niso želeli komentirati. Župan Domenik David je zapisal, da je nesreča "neločljivo povezana z občino Kaprun in še vedno prisotna". Med tistimi, ki jih je dogodek globoko zaznamoval, je Christian Kreuzberger. Tistega jutra se je z očetom in mlajšim bratom s prav tisto garnituro vlaka, ki je pol ure kasneje zagorela, odpeljal na ledenik. Ko so na vrhu presedli na vlečnico, je zmanjkalo elektrike. "Nič več ni delovalo," se spominja. Resnost situacije je dojel šele, ko so iz postaje prinesli prvo žrtev. "Tega prizora ne bom nikoli pozabil." Dva trenerja in devetletni deček iz njegovega smučarskega kluba niso imeli te sreče.
Sojenje brez krivcev: Spopad mnenj izvedencev
Čeprav je za 155 smrtnih žrtev odgovarjal ogenj, uradnega krivca zanj nikoli niso našli. V kazenskem postopku je bilo vseh 16 obtoženih, med njimi predstavniki upravljavca in prometnega ministrstva, pravnomočno oproščenih. Sodišče je presodilo, da je požar izbruhnil zaradi tehnične napake na grelniku v voznikovi kabini. Zaradi zlomljenega nosilca naj bi se vnelo olje iz hidravličnega sistema.
Tragedija naj bi bila posledica spleta nesrečnih okoliščin. S takšnim zaključkom se sorodniki žrtev nikoli niso sprijaznili. Leta so se borili za obnovo postopka, prepričani, da je šlo za malomarnost in prikrivanje. Njihovi argumenti so temeljili na mnenjih nemških izvedencev, ki so trdili, da vzrok ni bila napaka na grelniku, temveč nestrokovna vgradnja in slabo vzdrževanje. Grelnik, ki je bil namenjen za gospodinjsko uporabo, sploh ni bil primeren za vgradnjo v vozilo. Tudi nemško tožilstvo je ugotovilo, da krivda ni na strani proizvajalca, temveč v izbiri neprimerne naprave in njeni nestrokovni namestitvi.
Pomanjkljivosti v preiskavi in senca dvoma
Celoten postopek so spremljale številne nepravilnosti. Med sojenjem so se denimo pojavili uslužbenci notranjega ministrstva s polnim prtljažnikom fotografij in dokumentov, ki jih prej ni bilo v sodnem spisu. Glavni izvedenec je dokazno gradivo hranil doma in ga predal šele po posredovanju policije. Odvetniki žrtev so sodniku Manfredu Seissu, ki je bil tudi sam dejaven v turizmu, očitali pristranskost.
Kritična do postopka je bila tudi edina državna tožilka Eva Danninger-Soriat, ki se je sama soočila z vojsko približno 20 odvetnikov obrambe. Njena pritožba na oprostilne sodbe je bila kasneje zavrnjena. Leta 2008 je bilo v izvensodni poravnavi 451 prizadetim izplačanih 13,9 milijona evrov. Deset let po tragediji so se odgovorni pri družbi Gletscherbahnen Kaprun uradno opravičili: "Katastrofa se je zgodila v našem obratu, torej pod našo odgovornostjo. To odgovornost priznavamo." V bližini spodnje postaje žičnice danes stoji spominsko obeležje, kjer vsako leto poteka ekumenska maša v spomin na žrtve.
