Spletni portal Požareport je namreč poročal, da naj bi kabinet predsednika vlade Marjana Šarca prek njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca določenim kriminalistom znotraj Generalne policijske uprave "dostavili seznami ljudi, ki jih je treba informativno obdelati". Po informacijah portala naj bi med drugim zbirali informacije o prekrških funkcionarjev strank SMC, DeSUS in SAB ter njihovih družinskih članov.
Črnčec zanika vzpostavitev vohunske mreže
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec je v odzivu preko odvetniške družbe zanikal poročanje nekaterih medijev, da je vzpostavil vohunsko mrežo, preko katere naj bi izvajal pritiske na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji.
"Damir Črnčec ni nikoli vzpostavil nobene vohunske mreže za zasledovanje in zbiranje podatkov o politikih SMC, DeSUS in SAB ali njihovih družinskih članih ter bližnjih sorodnikih, oziroma sploh nikakršne vohunske mreže. Nikakor ne drži, da naj bi si Damir Črnčec podredil policijo in obveščevalne službe ter da naj bi izkoristil svoje pretekle vodstvene položaje. Damir Črnčec ne deluje po navodilih Marjana Šarca, se ne vmešava (in se nikoli ni vmešaval) in ne zlorablja državnih institucij," so v odzivu na članek, objavljen na spletnem portalu Demokracije v imenu Črnčeca sporočili iz Odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle.
Napadeni posamezniki iz policije dolgoletni, karierni policisti in kriminalisti
"Stalno vsiljevanje neutemeljenih očitkov o našem delu ne bo spremenilo naše profesionalne usposobljenosti za politično nepristransko preiskovanje kaznivih dejanj, ne glede na to, kdo v preiskavi nastopa kot osumljenec," so zapisali in dodali, da tega ne bo spremenila niti prepogosto uporabljena praksa, da "stokrat izrečena laž postane resnica". Izpostavili so tudi, da so napadeni posamezniki iz policije dolgoletni, karierni policisti in kriminalisti, ki že desetletja odlično opravljajo različne naloge.
Pojasnili so tudi, da v konkretnem primeru, ki je v preteklih dneh najbolj buril slovensko javnost, preiskovalci NPU "ne preiskujejo sumov nezakonitega financiranja političnih strank, ampak že od marca 2018 vodijo predkazenski postopek zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti".
"Ne glede na to, kdo v tem primeru nastopa kot osumljena oseba, bo policija, sedaj in tudi v prihodnje, preiskavo izpeljala strokovno in zakonito in to ne glede na to, kakšnih pritiskov je ali še bo deležna," so še zatrdili.
V zvezi z omenjenim poročanjem medijev je danes pooblaščena skupina parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na NPU opravila nenapovedan nadzor. Kot je za STA povedal poslanec SDS in podpredsednik komisije Žan Mahnič, so preiskovali sum pritiskov na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji.
{twitter}https://twitter.com/sarecmarjan/status/1229867247956561922{/twitter}
NPU so obiskali trije člani Knovsa, poleg Mahniča še Zvonko Černač (SDS) in Branko Simonovič (DeSUS). Po koncu nadzora je Mahnič za STA pojasnil, da so opravili nadzor zaradi suma zlorabe obveščevalnih in varnostnih služb s strani predsednika vlade Marjana Šarca in njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca "z namenom vplivanja, groženj in tudi izsiljevanja poslancev in vodstev strank bodoče potencialne koalicije". Po besedah Mahniča se v zadnjih dneh vse več govori o pritiskih in da naj bi na posameznike pritiskali tudi s podatki, ki jih ima policija o njihovi preteklosti in preteklosti njihovih sorodnikov.
{twitter}https://twitter.com/ZanMahnic/status/1229877208837230594{/twitter}
Po podatkih Kanala A so se člani Knovsa danes poldrugo uro pogovarjali z generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Kot je za STA povedal Mahnič, nadzora niso mogli opraviti v celoti, ker da ga je Bobnarjeva blokirala. "Želeli smo pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov, vendar nam tega ni želela omogočiti," je pojasnil.
Odziv policije v povezavi z današnjim nadzorom KNOVS
"V povezavi z nadzorom pooblaščene skupine parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) v Nacionalnem preiskovalnem uradu vam pošiljamo odziv policije. V policiji spoštujemo parlamentarni nadzor, pristojen za delo obveščevalnih in varnostnih služb, in komisiji v njenih nadzorih zagotavljamo vse potrebne podatke, v okviru, ki je določen z veljavno zakonodajo. Pooblaščena skupina Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes, 18. 2. 2020, opravila nenapovedan nadzor nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je del Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, in nad delom Uprave kriminalistične policije," so sporočili s policije.
"Pooblaščeni skupini je najprej generalna direktorica policije, mag.Tatjana Bobnar pojasnila, da bo policija predstavila in dala na vpogled samo tiste podatke, do katerih so upravičeni na podlagi Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Kljub temu so člani pooblaščene skupine v nadzoru od generalne direktorice policije Tatjane Bobnar zahtevali pojasnila o konkretnih operativnih zadevah, ki se niso nanašala na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in posredovanje podatkov o vpogledih v evidencah policije za določene konkretne fizične osebe – določene poslance oziroma politike – pri čemer Policija nima pravne podlage, da bi članom Knovs posredovala te podatke. Pri tem je generalna direktorica policije poudarila, da za policijo ni nedotakljivih oseb in tako ni ne potrdila ne zanikala morebitnega vpogleda kateregakoli policista v evidence za določene osebe, morda tudi v času nadzora komisije, saj kot generalna direktorica policije ne more vedeti, ali v tem trenutku kateri od policistov zoper kogar koli izvaja katerikoli zakoniti policijski postopek, npr. prekrškovni in pri tem seveda osebo preverja v evidencah. Člane pooblaščene skupine je večkrat jasno opozorila na njihovo zakonsko pristojnost, ki se nanaša izključno na zakonitost izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. Zato jim na vprašanja, ki so se nanašala na operativno delo policije izven tega zakonsko določenega okvira, ni odgovorila, ne glede na to, da jo je podpredsednik komisije DZ, g. Žan Mahnič pozval, da naj pomisli na svojo prihodnost. Generalna direktorica policije jim je pojasnila, da jim podatkov, za katere niso pristojni, ne bo posredovala, pod grožnjami ali pritiski pa ne bo ne ona ne policija nikoli popustila," sporočajo s policije.
"Članom pooblaščene skupine smo tako še pojasnili, da lahko navedene podatke pridobijo preko drugih nadzornih institucij, ki v okviru svojih pristojnosti nadzirajo delo Policije na področju hranjenja, dostopanja in obdelovanja osebnih podatkov. Če pa razpolagajo s podatki o morebitnih zlorabah, sum izvršitve kaznivih dejanj naznanijo Posebnemu oddelku Specializiranega državnega tožilstva RS, ki je edini stvarno pristojen za preiskavo kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe Policije. V okviru nadzora je pooblaščena skupina izvedla tudi nadzor na področju, za katerega je komisija pristojna, katerega smo jim omogočili, pri čemer pa člani komisije nepravilnosti niso ugotovili. Policija bo svoje postopke vodila strokovno in zakonito in ne bo klonila pod pritiski kogarkoli. Pri tem bomo svoje delo opravili v skladu z načeli vladavine prava, visoko avtonomno, z absolutno, neomajno voljo do resnice in pravice, torej v skladu z vlogo, ki jo policija ima in mora imeti. Pričakujemo pa, da bodo tudi drugi organi ravnali enako."
