Primer poškodovanega otroka v enem od vrtcev v okolici Maribora je odprl občutljivo vprašanje, kdaj mora vrtec ob sumu nasilja v družini ukrepati in obvestiti pristojne službe. Ko ga je oče zjutraj pripeljal v vrtec, je otrok imel vidne poškodbe, a vrtec ni obvestil pristojnih služb, kot sta policija ali center za socialno delo. Policija je bila o sumu nasilja obveščena šele pozneje, ko je primer prijavila otrokova mati.
Na družbenem omrežju je bila objavljena fotografija dečka z vidnimi poškodbami na obrazu. Na koži so opazne več rdečkastih prask oziroma površinskih poškodb, ki segajo od lica proti vratu, ob tem pa je na licu viden tudi odtis dlani. Iz fotografije bi bilo mogoče sklepati, da bi poškodbe lahko nastale kot posledica udarca oziroma zaušnice, vendar okoliščine nastanka poškodb uradno še niso pojasnjene.
Zaradi zaščite otroka fotografije ne objavljamo, prav tako ne razkrivamo identitete njegove družine ali drugih podatkov, ki bi lahko omogočili prepoznavo.
Otrok pojasnil, da je padel s kolesom
Ravnatelj zavoda pojasnjuje, da je otroka v vrtec pripeljal oče, ki je zaposlenim zjutraj nekaj želel povedati, a je bilo ob prihodu zaradi sprejema otrok več dogajanja. Po besedah ravnatelja je poškodbo opazila vzgojiteljica, otrok pa je na vprašanje odgovoril, da je padel s kolesom. Enak odgovor je pozneje dobila tudi pomočnica vzgojiteljice. Kot dodaja ravnatelj, je otrok po prihodu v vrtec normalno deloval, se vključil v skupino, se igral in jedel ter ni kazal drugih znakov stiske. Strokovna delavka je o opaženi poškodbi naredila zaznamek.
Ravnatelj poudarja, da imajo za primere suma nasilja sprejete protokole, a da je bila v konkretnem trenutku informacija, ki so jo prejeli od otroka, drugačna. "Če bi ob takšni razlagi takoj podali prijavo, bi lahko naredili komu naredili krivico," pojasnjuje ravnatelj. Ob tem dodaja, da sta bili v vrtcu pozneje tudi otrokova mama in babica, s katerima so se v zavodu pogovorili.
Kdaj je vrtec dolžan prijaviti sum nasilja?
Zakonodaja in pravilniki od vrtcev ne pričakujejo, da sami presojajo krivdo ali razrešujejo družinskih odnosov. Njihova dolžnost je drugačna: če zaposleni opazijo poškodbe, spremembe v vedenju ali dobijo informacijo, ki bi lahko kazala na nasilje v družini, morajo ukrepati po protokolu in obvestiti odgovorne osebe v zavodu, nato pa pristojni center za socialno delo oziroma policijo. Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode določa ravnanje zaposlenih v javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, Zakon o preprečevanju nasilja v družini pa nalaga organom in organizacijam prednostno obravnavo zaščite žrtev.
V praksi to pomeni: vzgojiteljica ali drug zaposleni, ki zazna sum, o tem obvesti svetovalno službo in vodstvo vrtca; če je otrok neposredno ogrožen ali so poškodbe resne, se pokliče policijo oziroma nujno medicinsko pomoč. Pristojni organi so dolžni nasilje v družini obravnavati prednostno in storiti vse za zaščito žrtve.
Strokovni delavci pogosto pod pritiskom staršev
Branka Šamec, predsednica Skupnosti mariborskih vrtcev in ravnateljica Vrtca Pobrežje, poudarja, da se vrtci ne smejo postavljati na eno ali drugo stran v družinskih sporih, morajo pa ukrepati, kadar pri otroku zaznajo znake morebitnega nasilja. Kot pojasnjuje, imajo v njenem vrtcu za takšne primere jasno določena pravila oziroma navodila. "Ko strokovni delavec prepozna ali sumi na nasilje, tudi na primer ob vinjenosti starša, mora o tem obvestiti svetovalno službo in ravnatelja. Nato se obvesti center za socialno delo, če je treba, pa tudi policijo," pravi Šamec.
Dodaja, da so v vrtcu sprejeli tudi pravilnik oziroma protokol ničelne tolerance do nasilja. Ob tem opozarja, da so strokovni delavci v takšnih primerih pogosto izpostavljeni pritiskom staršev ali svojcev, zato je pomembno, da se zaposleni ne odločajo sami, ampak skupaj s svetovalno službo in vodstvom določijo nadaljnje korake. Ključno vprašanje zato ni, ali se vrtec "vpleta v družinske spore", ampak, ali je ob zaznanem sumu nasilja izpolnil svojo zakonsko in strokovno dolžnost. Meja za ukrepanje ni dokazana krivda, temveč utemeljen sum, da je otrok lahko ogrožen.
Direktorica CSD Maribor Marjana Bravc pa nam je povedala, da je bila interventna služba CSD Maribor o primeru obveščena od policije, policija pa naj bi osebi, ki naj bi bila nasilna, že izrekla prepoved približevanja. Ta se izreče, če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali bila zalotena in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe ali huje ogrozila osebe s katerimi je bila v bližnjem razmerju. Torej, v nujnih primerih, ko gre za nasilje v družini, policija samostojno izreče prepoved približevanja, da zagotovi varnost žrtvi in prepreči nadaljnje nasilje. Gre za kratkotrajen ukrep z veljavnostjo 48 ur, ki ga lahko pristojen preiskovalni sodnik podaljša. "Glede konkretnega primera lahko potrdimo le, da policija vodi predkazenski postopek in zbira obvestila v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti," so odgovorili na policijski upravi Maribor.
