Spektakularni zaseg maseratija z bosansko registrsko oznako v Mariboru, ki ga je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) predstavljala kot primer domnevnega izogibanja carinskim obveznostim, se ni končal z vsebinsko presojo, ali sta Rok Snežič in njegova nekdanja žena Klavdija Snežič kršila zakon. Po ugotovitvah Okrajnega sodišča v Mariboru je država postopek proti njima sprožila prepozno.
Ko smo poročali o ustavitvi postopka zoper nekdanja zakonca Snežič, še nismo razpolagali s celotno obrazložitvijo sodbe. Sodišče smo kasneje zaprosili za vpogled vanjo in jo uradno pridobili. Iz vsebine dokumenta izhaja, da je jedro sodbe v ugotovitvi, da je finančni organ prekršek časovno umestil v leto 2023, dokazi pa kažejo, da je bilo sporno vozilo v Sloveniji že najmanj pet let prej.
Zgodba o zasegu tega prestižnega avtomobila sega v 24. februar 2023, ko so uslužbenci mobilnega oddelka Furs v Mariboru ustavili maseratija z registrsko oznako Bosne in Hercegovine. Za volanom je bila Snežičeva nekdanja žena, ki uslužbencem Fursa ni želela izročiti avtomobilskih ključev. Pojasnila jim je, da vozila ne sme predati tretji osebi, saj bi lahko zaradi tega imela težave v morebitnem kazenskem postopku. Ker ključev ni izročila, je Furs vozilo zasegel in poklical vlečno službo. Ta je maseratija odpeljala na dvorišče carinskega urada ob Tržaški cesti v Mariboru.
Istega dne so avto ustavili dvakrat
Furs je nato postopek vodil zoper oba nekdanja zakonca. Istega dne so namreč maseratija ustavili dvakrat - prvič je za volanom sedel Rok Snežič, ki so ga zgolj opozorili. Drugič je avtomobil vozila Klavdija Snežič, sopotnica je bila njuna mladoletna hči - takrat so avtomobil zasegli.
Finančna uprava je menila, da je bilo vozilo na območju Evropske unije uporabljano brez ustrezno vložene carinske deklaracije, zaradi česar so Roku in Klavdiji Snežič naložili globo - vsakemu po 1200 evrov. Zoper odločbo sta se pritožila, a sta bila na ministrstvu za finance neuspešna, zato sta na Okrajno sodišče v Mariboru vložila sodno varstvo.
Za sodišče je bil ključen dokaz, da je bil isti maserati v Sloveniji že februarja 2018, nato pa večkrat tudi v naslednjih letih. Vozilo je bilo po ugotovitvah sodišča na servisih v Sloveniji aprila in oktobra 2018, pozneje pa še v letih 2019, 2020 in 2021.
Prav zaradi teh dokazov sodišče ni sledilo razlagi Furs, da gre za tako imenovani trajajoči prekršek, ki naj bi trajal vse do zasega vozila leta 2023. Nasprotno. Sodišče je zapisalo, da je morebitni prekršek nevložitve carinske deklaracije dokončan že v trenutku, ko bi morala biti deklaracija vložena ob prvem vstopu vozila na carinsko območje Evropske unije. Kasnejša uporaba vozila po presoji sodišča ne pomeni novega ali nadaljujočega se prekrška. To pa pomeni, da je zastaralni rok začel teči že leta 2018. Sodišče je zato ugotovilo, da je pregon zastaral, še preden je bil postopek pravnomočno končan. Posledično je odločbo finančne uprave odpravilo in postopek zoper oba ustavilo.
Posebej zanimivo je, da sodba kaže na precejšen časovni razkorak med ravnanjem državnih organov in začetkom pregona. Furs je namreč kot odločilni dogodek obravnaval ustavitev vozila v Mariboru februarja 2023, medtem ko je sodišče ugotovilo, da dokazi kažejo na prisotnost istega vozila v Sloveniji že od februarja 2018. Prav ta razlika petih let je bila po oceni sodišča odločilna za zastaranje.
Vprašanje morebitnih carinskih obveznosti ni dokončno zaprto
Ker je ugotovilo zastaranje, se sodišče ni spuščalo v druge ugovore Roka in Klavdije Snežič. Ni presojalo, kdo je vozilo dejansko pripeljal v Evropsko unijo, niti ali sta bila nekdanja zakonca dolžna vložiti carinsko deklaracijo. Za odločitev je zadostovala ugotovitev, da je bil postopek o prekršku začet prepozno.
Sodba pa hkrati ne pomeni, da je s tem dokončno zaprto tudi vprašanje morebitnih carinskih obveznosti. Sodišče je opozorilo, da je lahko morebitni carinski dolg še vedno predmet upravnih oziroma carinskih postopkov, če za to obstajajo zakonski pogoji.
