Dobitnik Nobelove nagrade za literaturo je v Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Švedska akademija mu jo je podelila "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami".
Gurnah se je rodil leta 1948 in odraščal na otoku Zanzibar. Konec 60. let je kot begunec prišel v Veliko Britanijo. Do pred nedavnim, ko se je upokojil, je predaval angleščino in postkolonialno književnosti na Univerzi Kent v Canterburyju.
Objavil je deset romanov in številne kratke zgodbe. V vseh svojih delih se posveča begunstvu. Pisati je začel pri 21 letih. Čeprav je bil njegov prvi jezik svahili, je angleščina postala njegov literarni jezik.
"To je preprosto odlično"
"Bilo je takšno presenečenje, da sem moral počakati na uradno razglasitev, da sem dojel," je za BBC povedal nobelovec. Ko so ga obvestili o prestižni nagradi, je bil v kuhinji ...
Švedski akademiji je izjemno hvaležen za priznanje: "To je preprosto odlično - gre za tako veliko nagrado in tako dolg seznam izjemnih avtorjev - še vedno ne morem verjeti."
Gurnahova dolgoletna urednica pri založbi Bloomsbury Alexandra Pringle je komentirala, da je Nobelova nagrada za Gurnaha kar najbolj zaslužena, sploh glede na to, da njegovo delo doslej ni bilo prepoznano. "On je eden največjih živečih afriških pisateljev in doslej ga ni nihče opazil. To me je preprosto ubijalo. Minuli teden sem ustvarila podcast, v katerem sem zapisala, da je Gurnah eden tistih, ki se jih preprosto ignorira, zdaj pa se dogaja tole," je njene besede povzel Guardian.
Njegov četrti roman Paradise (1994), s katerim je dosegel preboj na literarno sceno, je nastal po raziskovalnem potovanju v vzhodno Afriko okoli leta 1990. Prinaša zgodbo o odraščanju in žalostno ljubezensko zgodbo, v kateri trčijo različni svetovi in prepričanja, piše na uradni spletni strani Nobelove nagrade.
Gurnah v svojih delih obravnava begunsko izkušnjo, pri čemer se osredotoča na identiteto in samopodobo. Liki se znajdejo v vrzeli med kulturami in celinami, med življenjem prej in potem; to je negotovo stanje, ki ga ni mogoče razrešiti. Pisateljeva predanosti resnici in njegov odpor do poenostavljanja sta osupljiva. Njegovi romani se odmikajo od stereotipnih opisov in bralcem odpirajo pogled na kulturno raznoliko vzhodno Afriko.
