Inšpektorji in finančni preiskovalci FURS Maribor so pri izvajanju nadzora na področju preprečevanja zaposlovanja in dela na črno na sicer že znani lokaciji v Miklavžu prejšnji teden ponovno odkrili velike količine ponarejenih detergentov in pranih praškov. Po neuradnih informacijah je bilo zaseženih skoraj 30.000 litrov tekočih detergentov in mehčalcev (okrog 30 ton) ter štiri tone pralnega praška. Primer močno spominja na lansko odmevno akcijo v Miklavžu in Kidričevem, ko so pristojni organi odkrili obrat za prepakiranje detergentov in zasegli rekordne količine blaga. Tudi tokrat naj bi šlo za detergente nizkocenovnih znamk, opremljene z oznakami uveljavljenih blagovnih znamk, kot so Ariel, Lenor, Jar in Persil. Gre za utečeno verigo: nabava cenene robe, prepakiranje, lepljenje ponarejenih etiket priznanih blagovnih znamk in prodaja naprej, kot da gre za originalne izdelke, ki se prodajajo po sumljivo nizkih cenah. Kdo bo prekinil verigo?
Prepovedali so nepošteno prakso, ne pa prodaje
Po informacijah, s katerimi razpolagamo, so se takšni izdelki prodajali tudi v znani mariborski trgovini s čistili na Jadranski cesti, ki ima tudi spletno prodajo. Tržni inšpektorat RS (TIRS) odgovarja, da so njegove pristojnosti pri takšnih primerih omejene, sicer lahko ugotovi zavajanje potrošnikov, ne more pa sam odrediti umika spornih izdelkov iz prodaje. Inšpektorat namreč izrecno navaja, da lahko "v tovrstnih primerih ... ugotavlja zgolj morebitno uporabo nepoštene poslovne prakse".
O nedavnem zasegu so izvedeli iz medijev. Inšpektorat je še odgovoril, da je že v začetku leta uvedel inšpekcijski nadzor pri Daši Pirnat s. p., ki upravlja trgovino Shiny na Jadranski cesti v Mariboru. "Samostojni podjetnici je bila izdana upravna odločba, s katero smo ji prepovedali uporabo nepoštene poslovne prakse pri prodaji detergentov za pranje perila in mehčalcev blagovnih znamk Ariel in Lenor," so zapisali. Javnost bo o primeru uradno obveščena šele po pravnomočnosti odločbe. Inšpektorat namreč navaja: "Po pravnomočnosti odločbe o prepovedi uporabe nepoštene poslovne prakse (ta nastopi 2. aprila 2026) bo na spletnih straneh Tržnega inšpektorata RS pod rubriko Obvestila objavljeno obvestilo potrošnikom."
Da ne gre za osamljen primer, kaže še en podatek iz odgovora inšpektorata: "Pri zavezanki Daši Pirnat s. p. je bilo od leta 2023 do danes opravljenih 15 inšpekcijskih nadzorov." Ti so se nanašali na zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zakon o trgovini, zakon o davčnem potrjevanju računov in zakon o varstvu potrošnikov.
Kako biti obveščeni o nevarnih in neskladnih izdelkih?
V skupni informacijski točki Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Tržnega inšpektorata RS, Zdravstvenega inšpektorata RS, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Urada RS za kemikalije in Uprave RS za jedrsko varnost se je po novem mogoče prijaviti na prejemanje e-poštnih obvestil iz zbirke Nevarni in neskladni izdelki. To pomeni, da bodo naročniki ob vsaki novi objavi nevarnega ali neskladnega izdelka prejeli obvestilo po elektronski pošti.
Za zdravje potrošnikov niso pristojni
In zakaj inšpektorat ne umakne teh izdelkov sam s polic? "Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje Tržni inšpektorat RS nima pooblastila za umik tovrstnih izdelkov iz prodaje oziroma prepoved njihove nadaljnje prodaje." Prav tu je očitno jedro problema: inšpektorat lahko ugotovi zavajanje, ne more pa sam prekiniti prodajne verige. Kdo pa lahko? Kot pojasnjuje tržni inšpektorat, "ima imetnik pravice blagovne znamke na voljo pravna sredstva", v primeru kršitev pa "pravico do uveljavljanja sodnega varstva pred pristojnim sodiščem". Torej sta ukrepanje in zaščita potrošnikov v pomembnem delu prepuščena lastnikom blagovnih znamk, ne pa državnim organom. Prizadeti udeleženec lahko zahteva tudi "prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, uničenje predmetov in vzpostavitev prejšnjega stanja, če je to mogoče".
Blagovne znamke Ariel, Lenor in Jar so v lasti multinacionalne korporacije Procter & Gamble (P&G), medtem ko je blagovna znamka Persil v lasti podjetja Henkel. Odgovor inšpektorata je pomenljiv z vidika zaščite potrošnikov. Na vprašanje, kako presoja tveganje za uporabnike, odgovarja: "Presoja se lahko le z vidika uporabe nepoštene poslovne prakse." Še bolj neposredno pa doda: "Ugotavljanje vpliva uporabe izdelkov, potencialno škodljivih zdravju uporabnikov, v konkretnem primeru ni v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS."
Potrošniki zakonsko zaščiteni
Iz Urada za varstvo potrošnikov in konkurence, ki deluje pri ministrstvu za gospodarstvo, navajajo, da so potrošniki glede prodaje ponarejenih detergentov v takšnih primerih zakonsko zaščiteni. Pojasnjujejo, da lahko, če ste kupili ponarejen detergent, od podjetja zahtevate vračilo celotne kupnine (odstop od pogodbe) ali znižanje cene, povrnitev škode po splošnih pravilih (če vam je izdelek npr. uničil perilo ali stroj) ali brezplačno vzpostavitev skladnosti (zamenjavo za originalen/ustrezen izdelek). Prodajalca morate o napaki obvestiti v dveh mesecih od odkritja (in največ v dveh letih od nakupa). Ob tem pa še, da pisno zahtevate vračilo denarja od prodajalca, če ugotovite, da ste kupili ponaredek. Če vas zavrne, primer prijavite tržnemu inšpektoratu.

