Na lendavskem gradu so do 31. oktobra na ogled dela znamenitega italijanskega slikarja, grafika, kiparja Giorgia de Chirica. Razstava je del cikla Velikani svetovne likovne umetnosti v Galeriji - Muzeju Lendava in pretežno vsebuje umetnine umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, vseeno pa omogoči vpogled v njegov celotni opus. Umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak, ki nas je popeljal po razstavi, je prepričan, da brez de Chirica ne bi bilo Dalija, saj je prvi v drugem desetletju prejšnjega stoletja razvil svojevrsten tip slikarstva, metafizično slikarstvo, iz katerega so črpali nadrealisti.
Brez de Chirica najbrž ne bi bilo Dalija, saj je prvi razvil svojevrsten tip slikarstva, metafizično slikarstvo, iz katerega so črpali nadrealisti
Trgi in perspektive
Za umetnost de Chirica je najbolj značilna uporaba italijanskih trgov. To so skoraj prazni trgi, na njih pa antični kipci, v daljavi na primer kakšne druge figure. Pomemben dejavnik pri njem je tudi uporaba večjega števila perspektiv na sliki, opozori umetnostni zgodovinar. To deluje podobno kot pri kubizmu, pri Picassu na primer, ko ne vemo, s katerega zornega kota bi morali gledati sliko. Metafizično umetnost postavljajo tudi ob bok futurizmu. Toda medtem ko so futuristi postavljali v središče svoje umetnosti tehnološki razvoj, hitrost in vzdušje velikih mest, je de Chirico iskal nasprotje. V dela je poskušal vnesti neminljivost, nepremičnost, togost. Imamo občutek, da se nič ne premika, da je vse na svojem mestu. Dober primer so izložbene lutke, tvorbe z jajčasto glavo in brez obraza, pa ostanki antičnih kipov in prazni trgi. V zadnjih mesecih, od korone dalje, večkrat zasledimo, da objavljajo de Chiricove trge, še dodaja Pisnjak.
Zamenjava in novi motivi
"V njegovem slogu je mogoče zaznati presenetljiv obrat, saj je začel čedalje bolj slikati tako, kot da posnema naravo. Z namenom, da bi njegov naturalistični slog upodabljanja postal dovršen, proučuje in preslikava Raffaella, Tiziana, Courbeta in Michelangela, navdih pa išče tudi v umetnosti Dossa Dossija, Gericaulta in Renoirja. V njegovi umetnosti se hkrati z zamenjavo sloga pojavijo tudi novi likovni motivi. Pojavijo se baročni portreti, slike, navdihnjene z renesanso, na katerih je bilo veliko klasicističnih elementov, upodobitve konjenikov in pejsaži z ruševinami, ki spominjajo na romantiko. Na njegovih slikah uzremo rimske vile, gladiatorje, amazonke in atlete. Značilna metafizična linija pa se vse bolj umika iz njegove umetnosti," izpostavljajo v lendavskem muzeju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
