Ker Lent trenutno ni nič kaj prijazen habitat ne za ljudi kaj šele za bobra, se je sobotni sprehod po bobrovih sledeh pričel pravzaprav na Studenški brvi. Bober je največji evropski glodalec, saj odrasla žival nabere kar 35 kilogramov, je z osnovnimi podaki o tem skrivnostnem prebivalcu Drave pričela Martina Vida iz Inštituta Lutra. Seveda je prilagojen na življenje v vodi, dva sloja dlake med katere se ujame zrak, ga ščitita pred mrzlo vodo, a prav dlaka s posebnimi kaveljci je kriva za prvi val množičnega lova na bobre. Iz njegove dlake so namreč izdelovali klobuke in bobrova dlaka je bila tudi material za znameniti Napoleonov klobuk.
Naslednje, kar je vodilo do iztrebljanja teh živali je njegov debel luskast rep. "Rep bobru ne služi za plavanje, kot mislijo mnogi, temveč z njim pod vodo le krmili. Bolj pripraven je na kopnem, saj se nanj opre v sedečem položaju, služi pa tudi za komunikacijo. Ko se približuje nevarnost, z njim glasno udari po vodi in tako opozori ostale člane družine, naj se skrijejo. Rep je še danes specialiteta v nekaterih državah. Ne vem sicer zakaj, ker je v njem le maščoba," se sprašuje Vida, a iz vrst sprehajalcev se hitro zasliši "Ja, ocvirki, seveda."
Danes je bober zaščitena vrsta in ga je prepovedano loviti, čeprav ni bilo vedno tako. Poleg dlake so ga lovili tudi za hrano in to še posebej v postnem času. "Zaradi repa so ga proglasili za kosmato ribo in cerkev je dovolila jesti meso bobra v postnem času," je pojasnila biologinja temne čase za bobre.
Danes bobri niso več na jedilnikih ljudi, prihaja pa občasno do nesoglasij med kosmatimi vodnimi arhitekti in ljudmi. So izključno rastlinojedi, a ker se prehranjujejo z lubjem dreves, najraje z vrbo, lotijo pa se tudi smreke, občasno kakšno drevo tudi pade. S pomladjo je hrane več, saj jedo tudi drugo rastlinje, hrano pa lahko najdejo tudi na kakšni njivi.
