Za stavbo nekdanje občinske skupščine, danes sedeža Mestne občine Maribor, je Maistrov doprsni kip leta 1926 izdelal slovenski kipar Nikolaj Pirnat. Ta kip so nato iz občinske stavbe večkrat umaknili, sedaj je v mariborski kadetnici. O postavitvi njegovega spomenika na javnem mestu pa so prvič pričeli razmišljati že slab mesec po njegovi smrti. Avgusta 1934 je o tem razpravljala posebna iniciativa. "Njemu je Maribor dolžan postaviti dostojen spomenik na najlepšem mestu. Ne sme biti morda le kakšen spominski kamen; biti mora tudi umetniško delo in takega obsega, da bo simboliziral pomen Maistrovega dela," se je pisalo. Za edino primerno mesto so imeli Glavni trg. "Na tem trgu in mostu se je v prevratnih dneh odločala naša usoda, Maister je z magistrata govoril množicam, na tem trgu so bile jubilejne proslave osvobojenja in Maister je tu zadnjič počival pred večnim bivališčem na Pobrežju."
Med lokacijami se je znašel tudi takratni Jugoslovanski, danes Maistrov trg, a se je iniciativi zdel preveč odmaknjen. "Akcija za postavitev spomenika generalu Maistru bi se morala pričeti takoj in pod vodstvom takih ljudi, da bo uspela. V odbor bi se morali izvoliti vsi najvidnejši predstavniki Maribora iz političnih, gospodarskih, prosvetnih, umetniških in vseh drugih krogov."
Spomenik borcem za severno mejo, na katerem je po brkih prepoznati tudi Maistra, so nato leta 1958 postavili v Mestnem parku. Spomenik Maistru, delo akademske kiparke Vlaste Zorko, pa so na takratnem Leninovem trgu postavili leta 1987, trg so po generalu in pesniku poimenovali 1993.
