Ko je društvo odkupilo poslopji Schulvereina in Turnvereina in ju spremenilo v sokolski dom, se je na Studencih pričelo organizirano živahno športno in kulturno življenje, tam sta svoje gimnastične veščine kazala tudi olimpijca Leon Štukelj in Tošo Primožič.
Sokolsko gibanje je bila nekakšna protiutež takratnim bolj krščansko usmerjenim orlom. Seveda so sokoli cerkvi tudi malo nagajali, svoje telovadne vaje so najraje prikazovali ob nedeljah, po nedeljski maši. "Sokol je naravnost protikrščanski. Potem nič ni čudnega, da se tudi šolarja odvrača od cerkve in vere. Saj se je zadnji čas že večkrat zgodilo, da so gnali otroke ob nedeljah na izlete ali k telovadbi ravno ob času, ko bi morali otroci iti k sveti maši, tako da otroci niti pri maši niso bili. To se je zgodilo na primer v Ljutomeru in v Studencih pri Mariboru," piše Slovenski gospodar 12. avgusta leta 1920.
Studenško sokolsko društvo pa ni bilo zgolj telovadno, gojili so tudi smučanje, pohodništvo, atletiko, košarko in odbojko, imeli so tudi tamburaški in operetni orkester, izjemna pa je bila njihova dramska sekcija, ki je veljala za eno najboljših amaterskih gledališč v Sloveniji. Dolga leta ga je vodil Jože Mlakar, po vojni prvi igralec Drame SNG Maribor, ki za časa svojega vodenja amatersko sokolsko gledališče dvignil na zavidljiv nivo. V predstavah, ki jih je režiral, je igral tudi sam, za scenografijo pa je skrbel akademski slikar Maks Kavčič.
