Odpadki v gospodinjstvu, papirji, krpe, odpadki v raznih industrijah, zlasti kovinskih: vsega tega se izkoristi in predela pri nas krog 5000 vagonov letno, bodisi že, da se odpadki porabijo kot surovine za domačo industrijo, bodisi se izvozijo v tujino. Veliko večja množina zadkov pa se ne izkoristi in propade.
Če bi kaj takšnega prebrali danes, bi lahko samo prikimali, a zgornje vrstice so zapisali v Mariborskem večerniku Jutra pred več kot osemdesetimi leti, natančneje 15. januarja 1930. Z izjemo količine odpadkov, teh "pridelamo" danes seveda mnogo (mnogo) več. Davnega leta 1930 je bilo razmerje med neizkoriščenimi industrijskimi in gospodinjskimi odpadki 1:50 in vzrok za velike količine slednjih je bil v brezbrižnosti, neznanju in v "nedostajanju smisla za popolnejšo štednjo". Zveni zelo znano in moderno.
"Znano je, da se ima moderna Danska zahvaliti za svoj kulturni in gospodarski napredek poleg drugega zlasti tudi dejstvu, da se tam vse vrste odpadkov industrije in gospodinjstev najbolj racijonalno izkoriščajo in predelujejo."
V vseh državah, ki so bile takratni Kraljevini Jugoslaviji za vzgled, so na veliko propagirali ponovno uporabo in predelavo odpadkov, ki jih je bilo mogoče porabiti, v prej omenjeni Danski so poznali tako imenovane "pobiralce krp", saj je šel tako prihranjen denar v skupno dobro. Tako je na primer na Češkem neka banka vsakemu novorojencu odprla štedno knjižico s petindvajsetimi kronami.
"Pri nas bi poleg tega bila nujna potreba propagande za racijonalno izkoriščanje odnosno štednje vseh vrst odpadkov. Smatrajmo jih za del svojega premoženja, zbirajmo jih skrbno - vnovčimo jih ali drugače izkoristimo. Tako bo postalo naše štedenje popolnejše!"
