Četudi se socialna slika zaradi koronavirusa po oceni humanitarcev zaostruje, se je Mestna občina Maribor (MOM) letos odločila, da mariborskemu Rdečemu križu nameni za kar tretjino manj denarja kot lani: letos (brez letovanja otrok) 100 tisoč evrov, lani 131 tisoč evrov. "Govorimo o 30 tisoč evrih v času, ko je v MOM sprejet najbolj bogat proračun sploh in je čas krize," je razočaran sekretar Rdečega križa Maribor Metod Dolinšek in bije plat zvona: trdi, da je ogroženo delovanje skladišča Rdečega križa v Ljubljanski ulici, saj da ne bo dovolj denarja za pokrivanje materialnih stroškov.
Pa tudi "občinskih paketov" letos ne bodo več mogli nabavljati, saj da so občinska sredstva za ta namen v Mariboru porabili že januarja. Območno združenje Rdečega križa Maribor sicer deluje v dvanajstih lokalnih skupnostih, poleg mestne občine Maribor še v enajstih primestnih občinah. V drugih občinah recimo niso zmanjšali financiranja Rdečega križa.
"Govorimo o 30 tisoč evrih v času, ko je v mestni občini Maribor sprejet najbolj bogat proračun sploh in je čas krize"
Skladišče bi preselili izven mesta
Stroški za skladišče v Ljubljanski ulici letno znašajo okoli 70 tisoč evrov, polovico tega zneska so pokrivali prav iz občinskega sofinanciranja, razlaga Dolinšek. Je mogoče stroške racionalizirati? "Gre za stroške za vodo, elektriko, komunalo, preglede dvigala, čiščenje, deratizacijo, barvanje prostorov ... in vezani so na dejavnost, ki tam je: to je skladišče prehranskih proizvodov, kar pa zahteva določene standarde. Zato računi za vodo so, kakršni so, enako velja za elektriko in vse ostalo," pojasnjuje Dolinšek in dodaja, da razmišljajo o tem, da bi za skladišče poiskali drugo, cenejšo lokacijo izven mesta. Pa četudi glavnino prehranskih paketov razdelijo med občane Maribora.
Dolinšek napoveduje, da bo poslej prehranskih paketov, ki jih delijo med občane Maribora, potem ko zmanjka tistih iz evropskega kontingenta pomoči, manj. "Januarja smo iz občinskih sredstev nabavili za 27 tisoč evrov hrane za prehranske pakete in jih v glavnem že razdelili. Zdaj 'evropske' hrane še ni, potrebe pa so."
Ljubljana nameni še manj denarja
Koliko pa dejavnost Rdečega križa financirajo druge občine? Mestna občina Ljubljana nameni Rdečemu križu 0,31 evra na prebivalca (skupno 91.700 evrov), Ptuj že vrsto let natanko en evro na prebivalca, občina Murska Sobota za RK zagotovi letno okoli devet tisoč evrov, to je slabega pol evra na prebivalca, Celje 0,60 evra (skupno 30 tisoč evrov), Občina Slovenska Bistrica pa je lani za Rdeči križ namenila celo tri evre na prebivalca (s tem da je skoraj polovica zneska šla za pomoč zaradi covida-19), leto prej pa 1,3 evra. Ob tem velja opozoriti, da številke niso povsem primerljive (ker je ponekod programov oziroma aktivnosti več, drugod manj), še posebej pa so razmere in potrebe po pomoči v posameznih okoljih zelo različne.
Ljudi usmerjajo na občino
Iz občinskih sredstev so doslej v Mariboru letno zagotovili okoli desetino paketov, ocenjuje Dolinšek. "Z denarjem MOM smo jih nabavili okoli 1600, s sredstvi iz donacij in denarjem iz naših drugih programov 1200 in še okoli 4000 paketov je bilo v okviru slovenskega RK, potem pa so tu še paketi iz evropske pomoči," pojasni Dolinšek.
Doslej je v Mariboru Rdeči križ praviloma vedno lahko ljudem pomagal s prehranskimi paketi. Marsikje po Sloveniji ni tako: ko so skladišča RK prazna, paketov pač ne delijo. "Ljudi že napotujemo po pomoč na občino, na sklad, ki ga nameravajo vzpostaviti. A kolikor vem, bo razpis zanj občina šele objavila," pravi Dolinšek. Za druge občine so paketi na voljo, saj zanje, pravi Dolinšek, občine namenjajo dovolj sredstev.
Pomoč preko številnih projektov na področju sociale
Na občini pojasnjujejo, da v letu 2021 Mestna občina Maribor "sofinancira RKS OZ Maribor primerljivo z drugimi občinami", in izpostavljajo tudi druge projekte na področju sociale, ki jih občina financira. Tako se, odgovarjajo na MOM, "namenja pomoč za ranljive skupine tudi preko lani ustanovljenega sklada za pomoč in razvoj (razpis bo objavljen spomladi), preko humanitarne komisije zagotavlja tople obroke in higienske pakete za socialno ogrožene, dostavlja zdravila tistim, ki so v samoizolaciji, zagotavlja tople obroke osnovnošolcem (mesečno od 300 do 450 toplih obrokov), dostavlja prehranske izdelke tistim, ki zaradi samoizolacije ne morejo v trgovino sami, in tako dalje".
Občina financira tudi javno kuhinjo, namenja prispevek za novorojenčke, denarne socialne pomoči, letovanje otrok, prehrano dojenčkov iz socialno ogroženih družin, sofinancira varno hišo, materinski dom, zavetišče za brezdomce, Pika Center, svetovalnico za žrtve nasilja in zlorab, program za nenasilno komunikacijo, TOTI DCA za starejše, center za preprečevanje odvisnosti, Zdravo pot, preko razpisa pa tudi različna humanitarna in invalidska društva.
Cilj je 1,90 evra na prebivalca
Na mariborskem Rdečem križu si prizadevajo, da bi občine za njihove programe prispevale 1,90 evra na prebivalca. Podatki za lansko leto kažejo, da so občine prispevale od 0,59 evra (Občina Šentilj) do 2,01 evra (Občina Starše), povprečje za vseh 12 občin je bilo lani 1,17 evra na prebivalca. Maribor je lani prispeval 1,21 evra, letos bo torej za tretjino manj.
"Naše osnovno poslanstvo, torej programe zdravstvene preventive, programe za starostnike, otroke, pomoč ob stečajih in podobno, bomo seveda izvajali, ostalo - torej tudi humanitarno pomoč v paketih - pa v občini Maribor v okviru tega, kot bomo zmogli. Socialne krize Maribora ne moremo več blažiti na naših plečih," še pravi Dolinšek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
