Kljub vztrajnemu porastu števila okužb, ki sledijo sproščanju ukrepov, se stanje v slovenskih covid bolnišnicah popravlja. Kako in kdaj bodo lahko odpravili zaostanke, ki so še poslabšali že pred epidemijo dolge čakalne dobe?
V Mariboru najdaljše vrste na žilni kirurgiji
Glede na to, da se število covid pozitivnih pacientov tako na akutnem kot na intenzivnem oddelku v bolnišnici zmanjšuje, v teh dneh v UKC Maribor poteka prestrukturiranje v matične oddelke. Prestrukturiranje bo predvidoma v celoti uresničeno ob koncu prihodnjega tedna. Takrat bodo ponovno zagnani programi, ki se v minulem obdobju niso v celoti izvajali oziroma so bili okrnjeni.
Čakalne dobe so v mariborski bolnišnici trenutno najdaljše na oddelkih, kjer izvajajo operacije, po katerih potrebuje bolnik intenzivno terapijo. Najdlje se čaka na oddelku za žilno kirurgijo, in sicer za operacije krčnih žil, na oddelku za nevrokirurgijo, kjer se najdlje čaka na operacije hrbtenice, na oddelku za ortopedijo, kjer se najdlje čaka na operacijo nožnega palca, zastoji pa so tudi pri vstavljanju protez kolena in kolka. Zaostanki so tudi na oddelku za kardiokirurgijo - menjava srčne zaklopke, aortokoronarni obvodi in aortokoronarni obvodi z menjavo srčne zaklopke, naštevajo v UKC Maribor.
"Brez sprejetja sistemskih ukrepov pomembnega padca števila čakajočih ne bo"
Najdlje se čaka na prvi pregled
V celjski bolnišnici so izvedli vse bolnišnične obravnave in izpolnili načrtovani program za lansko leto. Največje odstopanje od zastavljenega programa sta zaradi epidemiološke situacije imeli kirurgija in ORL, saj je bilo zaustavljeno izvajanje nenujnih operativnih posegov.
Beležijo pa zaostanke pri nenujnih obravnavah in specialistični ambulantni dejavnosti, ki jih niso mogli v celoti realizirati. Kot celota je bolnišnica realizirala približno 90 odstotkov zastavljenega programa specialističnoambulantne dejavnosti, vendar je doseganje programov po dejavnostih različno. Skupno število čakajočih pacientov na zdravstvene storitve se je lani povečalo za dobrih 18 odstotkov, več kot polovica med njimi jih čaka na kontrolni pregled. Število čakajočih na prvi pregled se je povečalo pri večini specialističnoambulantnih dejavnosti.
Posledice pušča tudi podaljšani covid
Dr. Teodor Pevec, strokovni direktor Splošne bolnišnice Ptuj: "Pretekli teden smo začeli z 20 bolniki na čistem covidu oddelku in z devetimi, ki jih zdravimo na drugih oddelkih, vendar število s covidom okuženih pacientov počasi pada. Pri svojem delu opažamo, da covid pri prebolelih pušča posledice, zelo pogosti so dolgotrajni kašelj, slaba sapa, tudi srčne težave, bolniki, ki iščejo našo pomoč, navajajo tudi težave s spominom in podobno, manj pa je poznih zapletov, kot so denimo pljučne embolije. Na delu kirurškega programa imamo tudi do 50-odstotni padec realizacije, na negovalnem oddelku tudi 90 odstotkov, saj ta oddelek ne deluje, ker so v njegovih prostorih covid bolniki. Največ čakajočih je za operacijo sive mrene, ortopedske operacije, pregled pri nevrologu in kardiologu." Kot pravijo v ptujski bolnišnici, si želijo začetek normalnega delovanja bolnišnice, a so tudi prepričani, da brez sprejetja sistemskih ukrepov pomembnega padca števila čakajočih ne bo.
Še vedno težave s covid vdori
Tudi v Slovenj Gradcu so najdaljše čakalne dobe pri ortopedskih operacijah (endoproteza kolena, kolka), kirurških operacijah razen operacij na arterijah, uroloških operacijah (prostata, posegi na sečevodu, sečnici in drugi posegi). V ambulantni dejavnosti so zaostanki največji v revmatološki, nefrološki in kadriološki ambulanti, v ambulanti za terapijo bolečine in pri kolonoskopijah.
V bolnišnici so sicer v letu 2021 dosegli 90 odstotkov programa, največji izpad programa pa so imeli na oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo ter na oddelku za travmatologijo in ortopedijo. "V večini primerov izpadlega programa v tem letu ne bomo mogli nadoknaditi, saj v le nekaterih segmentih (predvsem ambulantnega) dela zmorejo ponujati dodatne storitve zunaj rednega delovnega časa," pravijo v bolnišnici.
Ob tem še dodatno pojasnijo, da so težava za bolj normalno delo na oddelkih tudi tisti bolniki, ki jih sprejmejo načrtovano na določene posege, a imajo asimptomatsko okužbo, ki jo prinesejo od doma, in pomenijo nevarnost za širjenje okužbe znotraj bolnišnice. Ti vdori so trenutno največji izziv, saj bodo onemogočali normalno delovanje tudi še v naslednjih mesecih.
Nad izpad s popoldanskim delom
Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Murska Sobota Manuela Kuhar Makoter: "Čakalne dobe so najdaljše v ambulantni dejavnosti pri kardiologiji, gastroenterologiji in nefrologiji. V bolnišnični dejavnosti pa so najdaljše čakalne dobe v okviru ortopedije in ortopedskih operacij. Pri vseh teh dejavnostih so se čakalne dobe tudi najbolj podaljšale."
Izpad operativnega programa je bil 23 odstotkov, kar pomeni 566 operacij manj v prvih dveh mesecih. Izpad bodo nadoknadili z delom v popoldanskem času in ob koncih tedna, kar bodo omogočili s pogodbo o dodatnem programu z ministrstvom za zdravje ter nacionalnim programom za skrajševanje čakalnih dob.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
