Dobrih trideset let po tem, ko je občina izvedla javni natečaj za prenovo Slomškovega trga, se zadeve končno le premikajo. Osrednji mestni javni prostor s Stolnico, kipom Antona Martina Slomška in bazenčkom s Kolbičevim kipcem fantka z vrčem, ki ga obdajata še impozantni stavbi Univerze v Mariboru in Pošte Slovenije ter poslopje Slovenskega narodnega gledališča Maribor, si vsekakor zasluži prenovo, ki bo v ponos vsem občanom.
A ti po odzivih sodeč nad načrti za prenovo niso prav navdušeni. Ne da bi jih motilo, da bo dotrajani trg s polomljenimi tlakovci, nedelujočo fontano, zguljenimi klopmi in hirajočimi drevesi končno le dobil novo, zloščeno podobo, negodovanje je vzbudil predvsem načrt za ukinitev vseh parkirnih mest na trgu in njegova zapora za ves promet, razen za stanovalce in dostavo. Še posebno, ker občina po zaprtju Glavnega trga, Koroške ceste in Lenta načrtuje tudi prenovo Trga generala Maistra, kjer bo prav tako ukinila več kot sto parkirnih mest. Mariborčani in dobrih 30 tisoč tistih, ki dnevno migrirajo v mesto po opravkih, se zato upravičeno sprašujejo, kje v središču mesta ali vsaj na njegovem obrobju, bo sploh še mogoče najti parkirno mesto. Še posebno tudi v luči nove celostne prometne strategije, ki jo bo prihodnji teden prav tako kot projekt prenove Slomškovega trga potrjeval mestni svet in katere srž je praktično zajeta že v dveh uvodnih stavkih: "Maribor bo mesto kratkih razdalj, v katerem bodo hoja, kolesarjenje in javni potniški promet prednostni načini potovanja. Raba osebnega avtomobila bo smiselno omejena, zlasti pri kratkih poteh, v stanovanjskih soseskah in mestnem središču."
Precej bolje je bila zato v javnosti sprejeta novica o železniškem trikotniku, kjer je občina pridobila še zadnje potrebno zemljišče, ki ji bo omogočilo v relativno kratkem času območje preurediti v mobilnostno vozlišče s kar tisoč novimi parkirnimi mesti. Pri tem so še posebno zanimivi načrti, kako v mestni promet vključiti tudi železnico, saj bi ta omogočila bistveno hitrejše povezave tako Studencev kot Tezna s centrom mesta, a bi bila, poznavajoč delovanje Slovenskih železnic, uresničitev tega še v tem stoletju res pozitivno presenečenje.
A ureditev železniškega trikotnika, ne glede na to, da gre za pomemben korak na poti k trajnostni mobilnosti, ki ni le modna muha, ampak nujnost, h kateri teži ves sodoben svet, še zdaleč ne bo zadostovala za pokritje vseh potreb po parkiranju. Zato je na mestu vprašanje, kaj je z gradnjo garažne hiše z okrog petsto parkirnimi mesti pod Glavnim trgom, katere načrtovanje sega že deset let nazaj, in kaj je z garažno hišo pod pomožnim igriščem v Ljudskem vrtu, kjer bi lahko parkiralo še okrog 1500 avtomobilov, ki na uresničitev prav tako čaka že več kot pet let.
Občina sicer pravilno stavi na manj avtomobilov v centru mesta, a je način, na katerega to uresničuje, za marsikoga frustrirajoč. Če želi Maribor postati mesto za ljudi, ne za avtomobile, bo morala nehati govoriti le o tem, kaj bo ukinila, in začeti glasno, transparentno in pravočasno predstavljati tudi, kaj bo zgradila, ponudila kot alternativo in kdaj bo to na voljo. Le tako bo trajnostna mobilnost namesto odpora dobila podporo prebivalcev.
Pri tem seveda nikakor ne bi bilo odveč, če bi koraki, ki bi voznikom olajšali vsakdan, sledili vzporedno z omejitvami.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
