(MB-TEDEN) Nakupovalni centri kot novi trgi: Kaj nam povedo o Mariboru danes

Mariborski nakupovalni centri niso le prostori potrošnje, temveč tudi ogledalo mestnih navad in družabnosti.
Mariborski nakupovalni centri niso le prostori potrošnje, temveč tudi ogledalo mestnih navad in družabnosti.
Andrej Petelinšek
Datum 7. februar 2026 02:00
Čas branja 4 min
Maribora danes ne oblikujejo le stari trgi in ulice, temveč tudi nakupovalna središča. V nekaterih vrvi obiskovalcev, druga tiho razkrivajo praznino in zgrešene vizije. Prav ta kontrast ponuja presenetljivo natančen zemljevid mesta in njegovih navad.

V komentarju Jasmine Cehnar in Barbare Bradač izveste:

- zakaj je Europark manj kriv za prazno mestno jedro, kot si mislimo,

- kako City postaja opozorilo pred razdrobljenimi interesi in izgubljeno vizijo,

- zakaj Ikona ni več klasičen nakupovalni center, temveč prostor življenjskega sloga,

- v čem je razlika med priročno Supernovo in identitetno močjo Leclerca,

- kako Jager dokazuje, da potrošnja ni nujno sterilna izkušnja,

- zakaj so trgovski centri postali nova družabna središča in ogledalo socialnih razpok

- ter kaj bo v prihodnje odločalo, kateri centri bodo preživeli – in kateri postali mesto duhov.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Podpirate predlog, po katerem bi se omejila uporaba družbenih omrežij za mlajše od 15 let?
Da, omejitev je nujno potrebna.
64%
637 glasov
Sem za popolno prepoved.
16%
159 glasov
Ne vidim smisla v tem, nadzor je praktično nemogoč.
14%
142 glasov
Ne.
4%
42 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
2%
22 glasov
Skupaj glasov: 1002