(MB-TEDEN) Z navadami je hudič

Ljudje smo v bistvu skupek navad, te pravzaprav predstavljajo večino naših vsakodnevnih aktivnosti. Od tega, da si zjutraj umijemo zobe, ob kavi prižgemo cigareto, pri kosilu popijemo kozarec vina, potrkamo po lesu za srečo, si vsako silvestrovo obljubimo, da bomo shujšali... Navade po nekaterih študijah predstavljajo kar devetdeset odstotkov našega vsakdanjega vedenja, in kot je že pred skoraj 400 leti ugotovil angleški pesnik John Dryden, ljudje najprej oblikujemo navade, nato pa navade oblikujejo nas. Zato je z navadami seveda hudič. Ker pač vse naše navade niso dobre. Ne za nas ne za druge.Denimo avtomobil. Čeprav vemo, da je promet eden glavnih virov onesnaževanja zraka ter da avtomobili predvsem v središčih mest, ki so iz zgodovinskih razlogov običajno zgoščena, zasedajo prepotreben prostor, ki bi ga lahko namenili ljudem, se jim zlepa nismo pripravljeni odreči. Uporabljamo jih tudi na razdaljah, ki ob treznem razmisleku nikakor niso racionalne, saj bi tisti kilometer ali dva brez nadaljnjega hitreje premagali peš ali s kolesom in si s posledično izboljšanim kardiem prihranili tudi kako kasnejšo pot do zdravnika. A ne, peljali se bomo vse do mize v pisarni, pred nogometno tekmo parkirali na zelenici tik pred stadionom in v trgovskem centru brez slabe vesti zasedli parkirno mesto za invalide, saj je samo od tam le skok do najbližjih tekočih stopnic, ki nas popeljejo v nakupovalna nebesa.Tako ne preseneča, da tudi po 21 letih, odkar je Maribor del vseevropske akcije Teden mobilnosti, ki promovira trajnostno mobilnost, dobre pobude, kot je brezplačni parkiraj in se pelji (park ride) s hitrim avtobusnim prevozom do središča mesta, naletijo na gluha ušesa. Že res, da občina ni naredila prav veliko za njegovo promocijo, a da ga bo v enem tednu uporabilo manj ljudi, kot je prstov na eni roki, je vseeno razočaranje. Ki kaže, kako ukoreninjene so nekatere navade in kako težko jih je spreminjati čez noč. In zakaj vse ukrepe, ki jih občine po vsem svetu sprejemajo za izgon avtomobilov iz mest, sprejmemo na nož. Ker je pač lažje s prstom pokazati na glupega župana, ko ta manjša število parkirnih mest in draži parkirnine, kot odvreči svojo železno srajco. A prav naše navade, ki se jim nismo pripravljeni odreči, so tiste, ki občinske odločevalce po vsem svetu silijo v nepriljubljene ukrepe. Seveda lahko še naprej iščemo izgovore. Da je P + R le poskusen, da so kolesarji na cestah še zmeraj v podrejenem položaju, da je car sharing še v povojih, da javni potniški promet ne s frekvencami, ne z linijami ni prilagojen uporabnikom... A na koncu se vse začne in konča pri nas samih. In pri naši motivaciji, da spremenimo navade.

(MB-TEDEN) Z navadami je hudič

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano