Po kakšni ceni se bomo v Mariboru ogrevali to zimo?

Če smo bili še pred nekaj dnevi deležni izjemno visokih temperatur za začetek septembra, se po zadnji spremembi vremena lahko zgodi, da se bo letošnja kurilna sezona pričela precej prej, kot je to običajno. A čeprav se po definiciji kurilna sezona prične, ko zunanja temperatura tri dni zapored ob 21. uri pade pod 12 stopinj Celzija - in v dneh, ki so pred nami, bo ta pogoj verjetno izpolnjen - Energetika Maribor z daljinskim ogrevanjem vsaj ta vikend še ne bo pričela. Kot razlog navajajo pregretost stanovanj ter praktično nično povpraševanje etažnih lastnikov o pričetku ogrevanja v njihovem klicnem centru. V primeru, da se bodo netipične in nenadne ohladitve še nadaljevale, pa bo Energetika o možnosti vključitve posameznih objektov pravočasno obvestila upravitelje stavb oziroma njihove pooblaščene osebe.Najbolj zgoden začetek ogrevanja je sicer Energetika zabeležila leta 2017, ko je morala sistem zagnati že 26. septembra, medtem ko se je lani ogrevanje začelo 17. oktobra, rekordno pozen začetek ogrevanja pa so zabeležili leta 2022, ko so radiatorje prvič ogreli šele 4. novembra.Cena do novega leta predvidoma enaka kot ob koncu lanske sezoneMedtem ko je bilo pred zadnjimi tremi kurilnimi sezonami kar nekaj neznank, med njimi celo ta, ali bo plina za ogrevanje sploh dovolj, letos tega vprašanja ni na mizi. Se pa ponovno pojavlja vprašanje, kakšna bo cena ogrevanja, saj je ta zaradi vojne v Ukrajini in pretresov na trgu električne energije v zadnjih letih izredno nihala. Mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik (LPR) je na avgustovski seji mestnega sveta na podlagi navedbe v konsolidiranem letnem načrtu Javnega holdinga Maribor za letošnje leto, da Energetika zaradi izostanka obratovalnih podpor za kogeneracije letos ne bo mogla zniževati cene ogrevanja za toliko, kot jo je lansko zimo, izrazila bojazen, da se bodo zneski na položnicah za ogrevanje enormno povečali.A v Energetiki mirijo, da se to, vsaj ne do konca leta, ne bo zgodilo. "Bojim se, da je prišlo do napačnega razumevanja. Zapis se nanaša na dejstvo, da je država zaradi previsoko določene referenčne cene elektrike in njene prenizke cene na trgu ukinila obratovalne podpore za kogeneracije, s katerimi smo v lanski sezoni ustvarili izjemen dobiček in ga v veliki meri porabili za zniževanje cene toplote, letos pa iz tega naslova prihodkov ne bo. Je pa res, da smo v pretekli kurilni sezoni plin zakupili bolj ugodno kot v kriznih letih, spremenili pa smo tudi strategijo zakupovanja, pri čemer plin zdaj zakupujemo v bistveno večjem številu manjših tranš, ob tem pa ga več zakupimo tudi dolgoročno vnaprej, takoj ko so produkti na voljo. To sicer pomeni, da plina ne kupimo vedno po najnižji možni ceni, zato pa s tem bistveno zmanjšamo oziroma razpršimo tveganja. Zaradi omenjenega lahko tudi napovemo ceno do konca leta. Ta bo z morebitnimi manjšimi korekcijami verjetno ostala enaka kot ob koncu lanske kurilne sezone, torej okrog 104 evre za megavatno uro. Več o tem, ali bo država vendarle omogočila obratovalno podporo za kogeneracije, bo namreč znano šele novembra," razlaga direktor Energetike Jože Hebar.Za primerjavo, lanska kurilna sezona se je začela z bistveno višjo ceno, kot se bo letošnja. Oktobra in novembra je bilo namreč treba za megavatno uro odšteti 131,51 evra, decembra je nato cena padla na 113,47 evra, januarja poskočila na 134,19 evra, aprila, ob koncu zime, pa spet padla na sedanjih 104,6 evra.Še vedno 100-odstotno odvisni od plinaPri tem je treba izpostaviti, da bo Maribor tudi to kurilno sezono še zmeraj praktično stoodstotno odvisen od zemeljskega plina. Toplotna črpalka v Pristanu, s katero zagotavljajo dva odstotka vse toplote, namreč deluje le, dokler temperatura Drave ne pade pod šest stopinj Celzija, nov kotel na lesno biomaso (10 odstotkov), ki ga gradijo v Jadranski ulici, pa bo v omrežje prvo toploto poskusno oddal predvidoma šele februarja prihodnje leto. V Energetiki ob tem nestrpno pričakujejo tudi odločitev države glede gradnje sežigalnice. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je namreč konec maja prav za ta mesec napovedalo izdajo razpisa za izbiro koncesionarjev. "Dejstvo je, da bi Maribor s sistemom za energijsko izrabo odpadkov ogromno pridobil. Glede na danes znane robne pogoje bi se znižala ali vsaj ohranila tako cena ogrevanja kot cena ravnanja z odpadki, prav tako bi bilo naše poslovanje bistveno bolj predvidljivo. Ob tem je energijska izraba odpadkov za nas izjemno pomembna tudi z vidika diverzifikacije virov, s tem bi namreč obnovljive vire v našem portfelju povečali nad 50 odstotkov," še pravi Hebar. "V preteklem letu smo plin zakupili bolj ugodno kot v kriznih letih, spremenili smo tudi strategijo zakupovanja" Enormne cene, enormni tudi dobički Mestni svet se je na zadnji seji ukvarjal tudi z lanskim dobičkom holdinga. Čeprav so še maja v holdingu napovedovali, da bo tega za 3,1 milijona, je na koncu znašal kar 6,1 milijona evrov. Izkazalo se je, da je dodatne tri milijone evrov čistega dobička pridelala hčerinska družba Energetike Energija in okolje. Energetika je tako skupaj s hčerko lani ustvarila kar 4,6 milijona evrov dobička, trikrat več kot vsa ostala podjetja v skupini skupaj. In to v letu, ko so bile cene ogrevanja izjemno visoke in je bila Energetika tudi prejemnik državnih subvencij za nižanje cen. "Energija in okolje je projektna družba, ki ima v lasti kar nekaj kogeneracij. Za razliko od letos, ko državnih podpor zanje ni, so bile te lani iz različnih razlogov fantastične. To in lanske visoke borzne cene elektrike so razlog za tak dobiček. Smo pa lani lep del tega dobička porabili tudi za zniževanje cene," je pojasnil direktor Energetike Jože Hebar. Dobiček bo ostal v podjetju za investicije. Zaradi omenjenih subvencij ga namreč podjetje v skladu z zakonodajo ne sme nakazati lastniku.

Po kakšni ceni se bomo v Mariboru ogrevali to zimo?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano